Poišči buklo

sreda, 31. december 2014

Knjige in cilji 2014 – pogled v leto

Letos sem si postavila nekaj ciljev. Pa poglejmo, kako sem se odrezala.

Želela sem prebrati 35 knjig. Uspelo mi je! Prebrala sem jih 38. Ta cilj je bil torej kar realen.

  • Iz svoje knjižne omare sem prebrala 18 knjig. Žal pa v roke nisem vzela nobenega debelega zgodovinskega romana.
  • Proti koncu leta sem prebrala kriminalko: The Cuckoo's Calling.
  • Kar se pa klasik tiče, je izkupiček delen. Za slovensko klasiko sem prebrala Tavčarjevo Cvetje v jeseni, za tujo Velikega Gatsbya F. S. Fitzgerald. Pri nemški klasiki se malo zaplete. Prebrala sem Dürrenmattove Fizike. Ker sem jih imela na maturi, to ni bila nova knjiga zame. Napisala sem, da bi prebrala nemško klasiko, a Dürrenmatt je Švicar. Mislim, da torej nemške klasike v letu 2014 nisem prebrala.
  • Spopad kraljev R. R. Martina je prebran! Tega sem zelo vesela. Ni bilo samoumevno, saj sem ga po delih brala pol leta.
     
    Z knjižnim delom leta sem zadovoljna. Le preveč knjig sem si kupila, čeprav iz druge roke. In čeprav sem prebrala veliko knjig iz mojih polic, se je število neprebranih in osamljenih povečalo. Kmalu bom z vami delila svoje cilje in načrte za leto 2015.
Ker je jutri 1. januar, bom novo leto otvorila z dobro, zanimivo knjig. V roke bom vzela prvenec Timurja Vermesa Er ist wieder da (Spet je tu).

Vsem vam želim zabavno najdaljšo noč v letu in dober začetek leta 2015! In seveda kako dobro knjigo.
Pina

petek, 26. december 2014

Rick Riordan: Percy Jackosn & The Olimpians : The Sea Of Monsters

Drugi del postulovščin Percya Jackosna nas ponovno popelje v svet mitoloških bitji in skrivnosti.





Avtor: Rick Riordan
Naslov: Percy Jackosn & The olimpians (#2). The Sea Of Monsters
Leto izdaje: 2008 (2006)
Založba: Disney Hyperion
Št. strani: 279
ISBN: 978-1-4231-0334-9
Žanr: Mladinska fantastika










Vsebina
Na zadnji šolski dan se Percy po letu miru zopet znajde v težavah. Skupaj z Annabeth in Taysonom pobegnejo iz New Yorka v poletni kamp. A tam ni več varno. Odpravijo se na pustolovščino, da bi rešili zadnje pribežališče, kjer so junaki še varni.

Pripovedovalec in stil pisanja sta enaka kot v prvi knjigi. Percyjeva prvoosebna pripoved nas ponovno popelje v vrtinec dogajanja. Dogajanje ponovno gradi na hitrem, čeprav tokrat ne prehitrem, poteku dogodkov, ki so razbiti z komičnimi situacijami in besednimi igrami. Če smo nanje pri branju pozorni, nas lahko res nasmejejo.

V drugi knjigi se srečamo z novimi osebami. Za zgodbo najbolj pomemben je Tayson. Že zgodaj zvemo, da je Tayson ciklop in Percyjev polbrat. A ciklop je v svetu bogov viden kot pošast. Za Percya to novo spoznanje odpre vprašanje o družini, lojalnosti in naravi osebe. Nasvet, ki mu ga poda Hermes je tako na mestu. „ You can't give up on your family, no matter how tempting they make it. It doesn't matter if they hate you, or embarrass you, or simply dont appreciate your genius of inventing the Internet...“ (str.104)

V prvi knjigi je bil svet zgrajen in smo ga spoznali. Pri branju druge knjige ga tako že poznamo in svoje znanje le dopolnjujemo. Tako nas ne preseneti, da je Morje pošasti umeščeno v Bermudski trikotnik. Ta povezava mi je bila resnično všeč. Druščina tako podoživi Odisejevo potovanje. Ob poznavanju Homerjevega epa bralec hitro poveže dogajanja in lahko v nekaterih situacijah predvidi pasti, ki čakajo na prijatelje. Navdušile so me tudi Parcyjeve sposobnosti, ko je v bližini vode. Tokrat so še bolj v ospredju in ključne za preživetje.

Knjiga se konča z velikim preobratom, ki v nas vzbuja močno željo po nadaljevanju. Prerokba o (morda) Percyju, za katero vemo že iz prve knjige, je končno razkrita in z zaključnim dogodkom dobi popolnoma novo razlago.

Druga knjiga mi je bila še bolj všeč. Bila sem pripravljena na ritem dogajanja, ki me tokrat ni nič motil. Všeč mi je tudi gradnja dogajanja, ki povezuje knjige (Kronosov ponovni vzpon). Sprva sem malo pogrešala Groverja, a je njegova prisotnost na koncu knjige vse nadoknadila. Zelo mi je bil všeč tudi lik Taysona, ki v naslednjih delih verjetno ne bo pogosto prisoten. Tayson Percya in nas nauči zvestobe in pomena bratstva.

Če ste prebrali prvo knjigo in vas druga ni zanimala, vam predlagam da ji vseeno date možnost.

Pina

Opomba: Knjigo sem prebrala v angleščini.

ponedeljek, 15. december 2014

Robert Galbraith: The Cuckoo's Calling (Klic kukavice)

Detektivka izpod peresa J. K. Rowling. Moja prva po zelo zelo dolgem času.




Avtor: Robert Galbraith (J. K. Rowling)
Naslov: The Cuckoo's Calling (Klic kukavice; Prevod: Darja Divjak Jurca)
Leto izdaje: 2013
Založba: Sphere
Št. strani: 550
ISBN:978-0-7515-4925-6 (978-961-01-3080-2)
Žanr: Detektivka











Vsebina
Super model Lula Landry pade iz stanovanja. Dejanje je razglašeno za samomor. S tem se njen brat ne strinja. Najame zasebnega detektiva Cormorana Strika, da bi našel morilca.

Zgodbo večino časa pripoveduje Cormoran, nekajkrat tudi njegova tajnica Robin ali še kod drug. Skozi detektivsko zgodbo je vpleteno osebno Cormoranovo življenje (malo tudi Roninino).

Pod psevdonimom Robert Galbraith se skriva J. K. Rowling. Po Harryu Potterju, ki ga naravnost obožujem, nisem prebrala ničesar drugega izpod njenega peresa. Njen stil pisanja sem prepoznala tudi v tej knjigi. A se mi zdi, da v tej zgodbi ne deluje domače. Zgodbo še dodatno loči na zasebno življenje glavnega protagonista in detektivski del.

Število oseb je ravno prav veliko, da si zapomnimo njihova imena in vlogo. Prav tako so značajsko zelo dobro označene, kar jim daje živost. Všeč mi je bila predvsem jezikovna oznaka posameznih oseb. Način, kako govorijo, nam marsikaj pove o njihovem družbenem ozadju, osebnosti in odnosu do sveta. Imela sem občutek, da so kletvice uporabljene dokaj pogosto, kar me je na trenutke motilo. Dogajanje in prizorišča so podana v detajlih, a opisi niso dolgovezni. Tako sta atmosfera in občutje podana prepričljivo.

Naslov zgodbe nosi tri pomena, ki so povezani z preminulo manekenko in njenim morilcem. Kaj sta, boste pa morali ugotoviti sami, da ne bom razkrila preveč dogajanja.

Morala sem se zavestni odločiti, da knjige po prvih 150 straneh ne bom odložila. Vase me ni potegnila ne detektivska stran zgodbe, ne zasebna. Zanimivi so se mi sprva zdeli le dialogi pri Cormoranovem raziskovalnem delu. Počasi me je knjiga malo bolj povlekla vase. Začelo me je zanimati detektivovo zasebno življenje, ki se nam razkrije po majhnih koščkih tekom cele knjige. Detektivski moment me še vedno ni pritegnil. Všeč mi je bila Robin, njeno razmišljanje in opazovanje raziskovalnega procesa. A ta vidik ni posebaj izpostavljen.

Nadaljevanje serije z naslovom The Silkworm je že izšlo. Čez nekaj časa in ob priložnosti jo bom vzela v roke, saj me sedaj malo zanima osebna zgodba.

Še vedno gojim mešane občutke do tega dela. Ste knjigo prebrali? Kaj mislite o njej? Res me zelo zanima, zato delite misli v komentarjih.

Pina

Opomba: Knjigo sem prebrala v angleščini.

petek, 05. december 2014

Božična darila z osebno noto

Včasih so darila, ki imajo sentimentalno vrednost najdragocenejša. Naj oseba vidi, da jo poznaš in da ti čas, preživet z njo, veliko pomeni. Danes bom z vami delila nekaj idej.

Fotografije
Pri tem predlogu imam več idej. Če ste bili z osebo, ki ji je darilo namenjeno, skupaj na potovanju, dogodku ali pa imate skupne fotografije iz vsakdana, jih lahko zberete skupaj v albumu. Z kakim zapisom (morda spominom) lahko album naredite še bolj oseben. Če fotografij ni dovolj, da bi zapolnili album, se lahko omejite le na eno fotografijo, ki jo lahko le uokvirite ali date natisniti v večjem formatu.

Majhno in sladko
V preteklih letih sem že nekajkrat uporabila to idejo. Lonček ali skodelico, ki jo lahko sami porišete ali popišete, napolnite z doma pečenimi dobrotami. V predbožičnem času skoraj v vsaki kuhinji zadiši po piškotih. Specite jih malo več. Preprosto. In verjemite, vsak bo vesel sladkih dobrot.

Priljubljen recept
Če oseba rada kuha ali ji je bilo všeč nekaj, kar ste vi skuhali zanjo/zanj, lahko podarite recept. Lahko ga natisnete ali napišete na roko. Zraven priložite del sestavine recepta. Lahko so to sveža zelišča ali pa velika tablica čokoladne kuverture. Ljubezen gre skozi želodec.

DIY darilo
Ta predlog je namenjen vsem, ki imajo ustvarjalno žilico. V škatli lahko zberete navodila in potrebne stvari. Idej za DIY je veliko. Neskončen vir je vsekakor Pintrest. Če ste sami spretni pri takih projektih, lahko podarite končni izdelek.

Upam, da ste dobili kako idejo in bo vaše iskanje daril potekalo mirno in brez večje gneče. Imate tudi sami kak simpatičen predlog za darila?
Pina

torek, 02. december 2014

Prebrano v novembru 2014

Ta mesec sem bore malo prebrala. Ampak včasih je potrebno živeti v realnem svetu. Michael Buble, OneRepublich, smučarski dan na Voglu in rojstni dan so mi popestrili pretekli mesec.

Klasika v katero sem se podala brez predhodnega znanja in me je prijetno presenetila. Napetost in skrivnostnost, ki ju ustvari lik Gatsbya. Kdor je videl le film(e), bo morda po branju bolje razumel karakterje in probleme. Kratka a izjemna zgodba.

Čudovito grajen svet in super glavna junaka. Ravno prav magije, skrivnosti in pustolovščin z pridihom nastajajoče romance. Ne moram ubesediti, kako zelo mi je bila knjiga všeč in res ne vem, zakaj še nisem naročila nadaljevanja.

Z izkupičkom sem zadovoljna, saj sta mi bili obe deli zelo všeč in ju še vedno premlevam, če se ponudi priložnost pa tudi poklepetam.
Kaj boste brali v decembru? Kaj božično obarvanega?
Pina

nedelja, 30. november 2014

Cassandra Rose Clarke: The Assassin's Curse

Ta knjiga me je prevzela. Svet piratov, morilcev in magije. Le kaj si lahko več še želim.

 


Avtor: Cassandra Rose Clarke
Naslov: The Assassin's Curse
Leto: 2012
Založba: Strange Chemistry
Št. strani: 295
ISBN: 978-1-908844-00-2
Žanr: Mladinska fantastika

 






Vsebina
Ko Annan pobegne pred poroko z piratom iz drugega klana, za njo pošljejo morilca. Na enkrat postane morilec njen zaščitnik. Starodavno prekletstvo postane vzrok za njuno potovanje. Za petami jim ni le novi morilec, ampak tudi bitja iz drugega sveta, ki imajo z Najijem neporavnane račune. Se bo med njima razvilo prijateljstvo in zaupanje? Ali morda nekaj več?

Zgodbo pripoveduje Annan. Pripoved sledi njenemu življenju in mislim. Ker je stara šele 17 let, sledimo tudi njenemu odraščanju. Jezik je lahek, a hkrati odraža izvor in značaj ljudi. Tako je za Annanin govor značilen piratski pridih, ki se mu z lahkoto prilagodimo in po mojem mnenju daje pripovedi avtentičnost ter piko na i.

Gradnja sveta je hitra in temeljita. Vanj te povleče takojšnji in hitri tempo dogajanja, način pisanja, živi opisi prizorišč in izražanje oseb, ki ne daje dvoma v obstoj takega sveta in ga hitro utrdijo v naši domišljiji. Hierarhija in zgodovina sveta je podana v dovolj veliki meri, da zapolni tiste vrzeli, ki so pomembne. Manj pa je osvetljena podoba drugega, vzporednega sveta, iz katerega prihaja eden od nasprotnikov obeh protagonistov. Po eni strani konkretnejša gradnja drugega po mojem mnenju za zgodbo ni potrebna. Morda pa bo v naslednji knjigi zgodba posegla vanj in se bo bralcu bolje razkril. A nekako dvomim, da bo nit pripovedi vodila v to smer.

Knjiga me je res povlekla vase in me navdušila. K temu je vse kako prispevala hitra gradnja sveta ter dinamično dogajanje. Dogajanje ni bilo vrtoglavo prehitro in se ni spuščalo iz ene akcije v drugo.

V zgodbo je vnesena ravno pravšnja mera skrivnosti, da razmišljamo o njih in nas vleče naprej. Ali se da izničiti prekletstvo? Kaj se je zgodilo z Najijem in kako dobil brazgotine z obrazu? Nekatera izmed vprašanj ostajajo neodgovorjena. A za odgovore je verjetno potrebno le poseči po eni od spremljevalnih novel (The Witch's Betrayal; The Automation's Treasure).

Res me je očarala magija in njene meje. Magija je sestavni del sveta. Brez nje ne bi šlo. Bralec preko zgodbe spoznava njeno naravo in njene meje. Ko pridemo do konca knjige spoznamo, da končna meja ni začrtana. Navdušilo me je predvsem počasno odkrivanje različnih vej magije, ki se pojavljajo skozi knjigo. Všeč mi je, da vsaka uporaba magije za seboj potegne posledice. Najbolj pa jo opiše citati: „Magic is pure change“ (str. 58).

Čeprav je glavna junakinja rosnih let, mi je všeč njen karakter. Večinoma se ne podaja v stvari brezglavo, zanaša se na svoj občutek in stvari, ki so jo naučili starši. Ima želje in cilje, katerih uresničitev ni odvisne od drugih, a le od njenega dela, zavzetosti in želje po učenju. Ena od njenih zanimivih lastnosti je, da ne zaupa lepim ljudem, saj se jim nikoli za nič ni treba truditi, kar jim daje moč nad drugimi.

Ker je še toliko stvari, ki bi jih rada omenila in so mi ugajale, jih bom naštela kar po točkah:
  • citat in njegov pomen: „That was why they (assassins) were so dangerous. They gave power to cowerds“ (str. 30),
  • majhni komični trenutki med glavnima junakoma, ki nam ju predstavijo z druge strani in včasih iz bralca spravijo glasen smeh,
  • čakanje na Najijev nasmeh: „He looked like he wanted to laugh, but cause he's Naji he didn't“ (str. 193),
  • dobro izražena in živo opisana čustva,
  • romantična plat zgodbe se šele gradi in v prvi knjigi zaznamo le zametke, vsekakor pa ni postavljena v ospredje,
  • naslovnica je prečudovita.

No mogoče ste do tu ugotovili, da mi je bila knjiga več kot le všeč. Zelo se že veselim druge in žal tudi zadnje knjige The Pirate's Wish, v kateri se bosta Annan in Naji podala na izvršitev treh nemogočih nalog in probala izničiti prekletstvo. Upam, da sem v komu vzbudila željo po njej. Seveda pa kot zmeraj: delite svoje misli v komentarjih.

Pina

ponedeljek, 17. november 2014

Book Haul #4: Tudi tokrat nekaj malega

Zopet sem se potrudila, da nisem kupila veliko. Le dve knjigi iz vrha mojega trenutnega seznama želja. Vedno pa potrebujem novo kuharico polno idej, da bo delala družbo ostalim na že tako prepolni polici.


Spet sem se poslužila uslug Book Depository. Zaradi dobrih priporočil in velikega firbca sem izbrala knjigo The Assassin's Curse Cassandre Rose Clarke. Trenutno jo berem in me je res potegnila vase. Škoda, da nimam več časa te dni, da bi se s skodelico čaja udobno namestila in jo končala v enem kosu.

Že nekaj časa me zanima nova serija Age of X izpod peresa Richelle Mead. Gameboard Of The Goads je prva knjiga v seriji. Ima okoli 450 strani, kar me veseli, saj se njene knjige vedno prehitro končajo. Drugače nič ne vem o zgodbi in se bom pustila presenetiti.


Ne dolgo nazaj smo z družino šli na enodnevni izlet v Salzburg. Seveda se obisku knjigarne ni dalo ogniti. Med leposlovjem nisem našla nič takega, bi želela poseči v denarnico. Zato sem pobrskala med kuharskimi revijami, a le te tudi kar drage (glede na to, da me je res zanimala le polovica vsebine). Na koncu sem se odločila za to študentsko kuharico Studentenküche za 3 Eure. Majhna in priročna, z lepimi fotografijami in 100 recepti (baje, jih nisem preštela). Služila mi bo predvsem za inspiracijo. Take majhne kuharice rada listam pred spanjem in razmišljam, kaj bi lahko bilo naslednji dan za kosilo.

Katero knjigo ste nazadnje kupili ali pa si jo izposodili v knjižnici?
Pina

sreda, 12. november 2014

F. Scott Fitzgerald: Veliki Gatsby

Nedavno je bil v Mestnem gledališču Ljubljanskem Veliki Gatsby premierno uprizorjen na slovenskih odrih. Preden si ogledam predstavo, sam želela prebrati knjigo. Nato pa seveda pridejo na vrsto filmi.





Avtor: F. Scott Fitzgerald
Naslov: Veliki Gatsby (The Great Gatsby)
Leto: 2013 (1925)
Prevod: Tomaž Metelko
Založba: Mladinska knjiga; Zbirka Žepnice
Št. strani: 156
ISBN: 978-961-01-2889-2
Žanr: Roman








Vsebina
Amerika, poletje 1922. Blišč, zabave, razvrat. Ljubezen in prevara. Videz in resnica. Ideal in izmišljotina. Vse to je Jay Gatsby.

Pripovedovalec začne pripoved z mislijo, da je čut za dostojanstvo neenakomerno porazdeljen med ljudmi. Mislim, da je to vodilo zgodbe.

Zgodbo pripoveduje Gatsbuyev sosed Nick. Skozi njegovo poznanstvo se nam razkrije celotno Gatsbiyevo življenje.

Napetost je v prvem delu knjige grajena z samo figuro Gatsbiya, ki je prisoten a hkrati odsoten. Namigovanja na njegovo preteklost, dejavnost in zabave so vir čenč, ki krožijo med ljudmi. Tako se stopnjuje napetost in naša želja po prvem srečanju z osebo, katere ime je naslov knjige. Ko ga končno le srečamo v osebi, je to nepričakovano in sprva na videz nepomembno.

Kot bralci danes nimamo veliko stika z svetom, v katerem se zgodba odvija. Tedanja atmosfera, splošno življenjsko občutje in fizična podoba sveta je podana na način, da se nam kar sama riše pred očmi. Hkrati pa bi svetovala, da za boljše doživetje in bolj avtentično predstavo (predvsem o modi), malo pobrskate po knjigah ali fotografijah na internetu in tako izpolnite manjkajoče ali morda nepredstavljive podrobnosti.

Gledano površno, je Veliki Gatsby le ljubezenska zgodba. A za njo se skriva veliko več. Izpostavljeno je mnogo moralnih vprašanj: zvestoba v zakonu, nezakoniti način pridobivanja premoženja, laganje, umor. Predvsem pa zgodba gradi na pripovedovalčevem spoznanju, da preteklosti ni moč ubežati ter da vsako izumetničeno vedenje nekaj prikriva. Tako so videz, blišč in brezbrižnost odraz tedanjega časa in hkrati točka, ki zaznamuje osebe in njihovo usodo.

Mislim, da bi globlje lahko v knjigo pogledala šele po drugem branju. Knjigo bi priporočala vsem, ki se radi poglobijo v zgodbo in jo odkrivajo v njeni večplastnosti. Mislim, da je dobro, da sem najprej prebrala knjigo in bom šele sedaj pogledala filme (tistih ohranjenih 5 min iz leta 1926, film z Robertom Radfordom iz leta 1974 in seveda Leonarda DiCapria iz leta 2013).

Ste tudi vi prebrali to klasiko in kaj mislite o njen?
Pina

nedelja, 09. november 2014

Prebrano v oktobru 2014

Začetek oktobra se mi zdi že zelo oddaljen. V prvi polovici meseca sem kar brala, ampak odkar sem se vrnila iz Pariza, menjam knjige in nobene ne obdržim v rokah.

Aktualna lektura. Zakaj smo srečni, kaj nam predstavlja srečo. Ta knjiga je lahko le lahka, rahlo naivna zgodba ali pa izhodišče za premislek o našem življenju. Čez nekaj let je bom vsekakor ponovno prebrala.

Moj prvi prebrani triler. In sem navdušena. Fascinirala me je predvsem zasnova časovne perspektive in psiha glavnih dveh akterjev. Ali obstaja popolen zločin?

Tina Fey: Bossypants
Moja druga avdio knjiga. In zopet avtobiografska komedija. Knjiga je zabavna, a mi je bila tista od Mindy Kaling malo bolj zabavna. Najbolj sem se nasmejala ob SNL zvočnem posnetku izpredsedniške kampanije 2008.

Knjiga namenjena malo mlajšemu občinstvu, a vseeno super. Verjetno je k temu pripomoglo moje zanimanje za grško mitologijo. Sedaj tudi v slovenskem prevodu in tako tudi lažje dostopno v knjižnici. Vsekakor bom nadaljevala z branjem serije.

Moj „highlight“ je bila knjiga Gone Girl. Kaj ste prebrali minuli mesec?

Pina

torek, 04. november 2014

Rick Riordan: Percy Jackson & The Olympians: The Lightning Thief

Za vse ljubitelje grške mitologije na malo drugačen način. Za otroke in tiste, ki so to po duši ostali.

 




Avtor: Rick Riordan
Naslov: Percy Jackson & The Olympians. Book One. The Lightning Thief (Percy Jackson in Olimpijci; Tat strele; Prevod: Mojca Žnidaršič)
Leto izdaje: 2006 (2005)
Založba: Miranax Books, Hyperion
Št. strani: 375
ISBN: 0-7868-3865-5
Žanr: Mladinska fantastika

 






Vsebina
Percy Jackson je polbog. Zevsova strela je izginila. Da bi dokazal svojo in očetovo nedolžnost, se Parcy in prijatelja odpravijo na pot v podzemlje. A v ozadju se kuje zarota. Nekaj kar presega celo moč bogov?

Zgodbo pripoveduje Percy sam, a kot starejša različica. Tako opozarja na pomembne odločitve, preobrate ali preprosto stopnjuje napetost z namigovanjem na prihodnost. Poglavja so kratka, zabavni naslovi pa skrivajo vsebino dogajanja. Pripovedovanje je lahko in zabavno. Kar nekaj krat sem se na glas nasmejala. Hudomušni so predvsem dogodki, v katerih se znajdejo Percy in prijatelji. Ceniti je potrebno kratke besedne „bitke“ med Percyjem in Annabeth (Atenina hči). Ali le Groverjeve (satir, Percyjev varuh) osebnostne poteze.

Knjiga je pisana za vsaj kako desetletje mlajšega bralca od mene. Kar pa ne pomeni, da v branju nisem uživala. Percy Jackson je star 12 let in njegova dejanja ter misli to tudi odražajo. Večkrat sem pozabila na starost glavnih junakov in si jih v mislih predstavljala malo starejše. A to se mi tako ali tako pogosto dogaja.

Že odkar sem se prvič srečala z grško mitologijo, me le za zelo zanima. Kot študentka umetnostne zgodovine sem imela kar nekaj stika z njo. V zabavo mi je bilo prepoznavati posamezne zgodbe in protagoniste. Mojo domišljijo je vzbudila ideja, da se nesmrtni grški junaki, bogovi in pošansti živijo med nami.

Knjiga bežno izpostavlja tudi nekaj problematik. Otroci, ki so zaradi svoje bolezni (disleksija, motnja pozornosti, težave z hojo) tarča drugih otrok, in tisti, ki enega od staršev ne poznajo. V knjigi je sicer rešitev nadnaravna (polbogovom te danosti pomagajo v boju). A vseeno je že omemba teh problemov lahko izhodišče za naše osebno razmišljanje ali pri otrocih učni moment.

V zvezi z zgodbo me je zmotila ena stvar. Dvanajstletni otroci se sami podajo na nalogo, ki je lahko prezahtevna za odraslo osebo. Vem, da je to celoten „point“ knjige, a si ne moram pomagati, da se mi tako dejanje ne bi zdelo neodgovorno.

Vem, da tako komika kot tudi napetost (stopnjevanje le te in pričakovanje novih zapletov) izhajata iz nevarnih situacij, v katerih se znajdejo Percy & Co. Ko sem brala, mi je vseeno šlo po mislih: „ Se res še niste naučili nič? Tujcem se ne zaupa!!“

Še beseda o filmu. Če je le mogoče najprej preberem knjigo in si nato ogledam film. V tem primeru sem res vesela, da sem se držala tega zaporedja. Film, ki je izšel leta 2010 in v katerem se pojavijo mnoga znana imena, po mojem mnenju ni vreden ogleda. Zgodba je rahlo spremenjena, a to ni problem. Dogajanje je nerazumljivo razloženo, včasih je delovalo nepovezano in klišejsko. Mislim (in upam), da mi film in osebe niso tako zelo ostale v spominu, da bi me to motilo pri branju nadaljevanja. Tudi po drugi knjigi je posnet film, a mislim, da ga bom spustila.

Rečem lahko, da je bila knjiga zabavna in zanimiva. Vsekakor spodbuja domišljijo in nam da nov vpogled v grško mitologijo. Zabavno se je vprašati, ali smo pri zadnjem obisku trgovine srečali katero od mitoloških bitji. Mislim, da bi to bilo super darilo za prihajajoče praznike. Ne dolgo tega je izšel prevod, ampak tudi angleški original je lahko razumljiv. Morda bo katerega otroka povleklo v čaroben svet domišljije.

Je kdo med vami prebral knjigo ali videl film? Kaj si mislite?

Prijetno branje,
Pina

sreda, 29. oktober 2014

Would You Rather Book TAG

Za zadnjo knjigo, ki sem jo prebrala, še nisem izoblikovala misli. Knjigo, ki jo berem sedaj, bom verjetno kar izpustila iz rok. Tako sem se odločila, da je čas za novi TAG.

Ali bi raje...

bral le trilogije ali samostojne knjige?
Mislim da samostojne knjige. Večinoma bi se delo vsebino trilogij brez problema zapakirati v eno samo knjigo.

bral le knjige ženskih avtoric ali moških avtorjev?
Vseeno mi je, ali je knjigo napisala ženska ali moški. Pri že prebranih knjigah prevladujejo avtorice. Torej je moj odgovor: knjige ženskih avtoric.

kupoval knjige le v knjigarni ali le na Amazonu?
Hmm. Tole je pa res težko. Obožujem hoditi v knjigarne, se dotikati različnih knjig, jih prelistati, odkrivati nove naslove. A pogosto v naših knjigarnah ni knjig (tujih), ki bi jih rada prebrala. Če pa je knjiga prevedena, je zelo draga in tako bi zopet raje imela original ali angleški prevod. Uh, dolg miselni tok! Moj odgovor je Amazon. Cenej in še več je izbir.
 
da vse knjige postanejo TV serije ali filmi?
Po pravici povedano, ne vem. Oboje lahko odlično funkcionira. Vse knjige naj postanejo filmi (tako kot Harry Potter).

prebral 5 strani na dan ali 5 knjig na teden?
Ker je nemogoče, da bi prebrala 5 knjig na dan, se moram odločiti za 5 strani na dan. Upam do so strani velike, tisk majhen, knjige pa odlične. 
 
bil poklicni recenzent ali avtor?
Recenzent. Mislim, da ne bi znala napisati knjige. Še zgodbe mi ni uspelo in sem večkrat probala.

vedno znova prebiral svojih 20 najljubših knjig ali bral le nove knjige?
Brala bi le nove knjige. Novo je vedno boljše? Ne, ampak je več izbire. In morda tako najdem novo najljubše čtivo.

delal kot knjižničar ali v knjigarni?
Najraje v založništvu. Tako pa bom rekla v knjigarni. Ne vem, zakaj.

bral le knjige iz svojega najljubšega žanra ali vse ostale?
Vse ostale, saj se mi je že pogosto zgodilo, da je bilo enkrat tudi najljubšega žanra preveč. (Tole je vseeno žalostna odločitev. Le kaj bi brez fantastičnih knjig!)
 
bral le e-knjige ali le tiskane knjige?
Tiskane knjige! Malo težje jih je nositi s seboj in v knjižni omari zasedejo več prostora, a ni bolšjega od občutka papirja.

Kakšni so vaši odgovori? Me res zanima.
Pina

petek, 24. oktober 2014

Vikend v Normandiji

Prejšnji teden sem obiskala prijateljico v Parizu. Odločili sva se, da izkoristiva priložnost in med vikendom obiščeva Normandijo. Izlet je bil organiziran s strani študentskega društva. Tako sva spoznali kar nekaj zabavnih in zanimivih ljudi ter skupaj z njimi raziskovali nova mesta.

Prvi dan nas je pot vodila do Mont Saint-Michele, samostana na vrhu otoka, ki je včasih otok ali pa tudi ne. Ozračje po nevihti je bilo pravljično, svetloba pa spreminjajoča. Čeprav je otok majhen, lahko ure odkrivaš nove kotičke in poglede v daljavo.





 
Naslednjih nekaj utrinkov je iz Caena, kjer smo preživeli noč in zjutraj (ko so nekateri še spali) raziskovali veliko, prekrasno tržnico.





 
Nedelja je bila deževna. Najprej smo obiskali Treville in Deauville. Mesti sta slikoviti in praktično zraščeni. Predvsem Treville je polen dragih lokalov in trgovin.







Kot zadnje smo obiskali Honfleur. Majhno mestece, polno galerij. Žal smo bili takrat že do dobra premraženi in premočeni, zato smo se zatekli v kavarno in se pogreli ob skodelici čaja.




 
Ta kratek izlet mi je razkril, da ima Normandija zelo veliko ponuditi. Moj cilj je, jo v prihodnjih letih obiskati za dalj časa. Morda malo kolesariti in odkrivati mesteca.

Pina

sreda, 22. oktober 2014

Francois Lelord: Hector and the Search for Happiness

Knjiga, ki da veliko snovi za razmislek, lahko pa je le hitro branje.



Avtor: Francois Lelord
Naslov: Hector and the Search for Happiness (Le Voyage d'Hector ou la recherche du bonheur)
Leto: 2010 (2002)
Založba: Gallic Books
Prevajalec: Lorenza Garcia
Št. strani: 164
ISBN: 978-1-906040-23-9
Žanr: Sočasna fikcija







Vsebina
Hector je uspešen mlad psihiater. Ko opazi, da so njegovi pacienti vedno bolj nezadovoljni in nesrečni, jim ne mora pomagati. Tako tudi sam postane nezadovoljen. Odloči se, da gre na počitnice. Prepotoval bo svet in ugotovil, kaj ljudi naredi resnično srečne.

Zgodba temelji na splošnem nezadovoljstvu in odsotnosti sreče. V današnji družbi vedno iščemo nekaj boljšega. Pomembna tema je globalizacija (morda tudi globalizacije nezadovoljstva).

Jezik je (skoraj otroško) lahek. Med resnimi odstavki je prisoten zabaven ton. Tako se vzpostavi nasprotje med resno tematiko in naivnim načinom podajanja. Poglavja so zelo kratka. Zgodbo pripoveduje vsevedni tretjeosebni pripovedovalec, ki pogosto nagovori neposredno bralca.

Ta knjiga je nekaj posebnega. Iz nje lahko potegnemo mnogo ali nič. Polna je lukenj, ki jih lahko zapolnimo sami z svojimi izkušnjami ali domišljijo. Hectorjevo razmišljanje je pogosto podano s pomočjo primerov posameznikov, ki posplošeni predstavljajo skupino ljudi.

Hector seveda na svojem potovanju pride do spoznanj o sreči. Te lekcije si zapisuje v zvezek kot „Lesson N. x“. Že samo branje njegovih spoznanj, je lahko snov za premislek o našem življenju in morda našem iskanju sreče. Sama sem se v nekaterih tudi prepoznala.

To vsekakor ni knjiga, pri kateri bi lahko odklopili možgane in se izgubili v zgodbi. Potrebno je nenehno iskati vzporednice z zgodbo in resničnostjo, z našem vedenjem o svetu. Tako prepoznavamo situacije, kraje, dogodke, družbene fenomene in sodobno dogajanje. Zgodba in način, na katerega je podana, omogočata refleksijo našega življenja, istovetenje in primerjavo izkušenj. Mislim, da lahko vsak bralec iz zgodbe potegne nekaj drugega. Isto velja za ponovna branja.

Čez nekaj let bom knjigo vsekakor še enkrat vzela v roke, da bom videla, kako so moje nove izkušnje spremenile dojemanje zgodbe.

Če je kdo med vami že prebral to knjigo, bi bila zelo vesela, če bi svoje mnenje delil v komentarjih. Knjiga je le malo drugačna od buklic, ki jih ponavadi berem.

Pina

sobota, 18. oktober 2014

Gillian Flynn: Gone Girl (Ni je več)

To je moj prvi triler, ki sem ga kadar koli prebrala. Bila sem prijetno presenečena. Istoimenski film z Benom Affleckom in Rosamund Pike v glavnih vlogah žanje velike uspehe. Film sem si v Kinu Dvoru tudi ogledala.

 
Avtor: Gillian Flynn
Naslov: Gone Girl (Ni je več; Prevod: Dušanka Zabukovec)
Leto izdaje: 2013 (2012)
Založba: Phoenix
Št. strani: 463
ISBN: 978-0-7538-2766-6
Žanr: Triler

 







Vsebina
Na dan pete obletnice poroke izgine Amy Elliott Dunne. Glavni osumljenec hitro postane njen mož Nick. Čeprav zatrjuje, da ni kriv, njegovo obnašanje, dokazi in skrivnosti, ne govorijo v njegov prid.

Zgodba je podana preko dveh prvoosebnih pripovedovalcev, Nickom in Amy. Zato najbolj spoznamo prav njuna karakterja. Data nam pogled v svojo plat zgodbe, čustva in mišljenje. Prav zaradi miselnega toka, mi je bila ta knjiga tako všeč. Ona dva sta psihološko najbolj razčlenjena in označena.

Roman zaznamuje skrbno dodelana časovna perspektiva. Poglavja so časovno opredeljena z številom dni, od kar je Amy pogrešana. Znotraj same zgodbe je mnogo pogledov v preteklost. Poglavje zase so Amyijini dnevniški zapiski.

Zgodba je pravzaprav odsev problematične osebnosti in toksičnega zakona. Dogajanje polno preobratov in laži, bralca vedno drži v napetosti in pričakovanju. Že na začetku zgodbe izvemo, da Nick laže policiji. Tako v vse, kar je izrečeno v besedi ali mislih, podvomimo.

V knjigo me je res potegnilo od drugega dela naprej. Če vam povem, kaj se zgodi, vam pokvarim celo knjigo. Dejala bom le: velik preobrat, ki zgodbo postavi na glavo in nas spodbudi, da dotedanje dogajanje ponovno premislimo.

Zelo na hitro bi omenila še film, ki je z svojimi 149 min dolžine zaključena celota. Seveda je dogajanje v primerjavi z knjigo skrajšano. A tudi tistega, ki pozna knjigo to ne zmoti. Dogajanje je namreč še vedno logično, koherentno in zaključeno v celoto. Menim, da so osebe res odlično odigrane.

Če primerjam knjigo z filmom, se mi zdi, da je Nickova končna odločitev v knjigi bolje utemeljena. Nasilni prizori (še posebej ultimativni prizor na koncu knjige) veliko bolj šokirajo v filmu. Zgradba in prikaz časovne perspektive je podana na enak način. Prav tako tudi v filmu zelo dobro pride do izraza notranji monolog obeh glavnih oseb.

Glede na to, da je bil to moj prvi prebrani triler, sem bila prijetno presenečena. Navdušila me je kompleksnost časovne gradnje dogajanja, kot tudi stopnjevanje napetosti. Tudi film je po mojem mnenju več kot le vreden ogleda. Tako pri knjigi kot pri filmu je pomembno natančno spremljanje dogajanja, saj je vsak še tako majhen podatek na koncu pomemben.

Kakšne so veš misli o knjigi in filmu? Imate kak predlog zame za naslednji dober triler, ki bi ga lahko vzela v roke?

Pina

sreda, 08. oktober 2014

Prebrano v septembru 2014

Glede na to, kako je september potekal (v prvi polovici sem imela izpit), sem z prebranim zadovoljna.

Ivan Tavčar: Cvetje v jeseni
To knjigo sem na slepo potegnila iz police slovenskih klasikov in jo začela brati. Ker filma še nikoli nisem videla, niti nisem vedela, o čem knjiga govori. Hitro me je naprej gnala tista „hm, le kaj se bo zgodilo“ misel. Razlika v letih med glavnima junakoma se mi je zdela čudno prevelika (sploh gleda na Metino naivnost). Ugajal mi je skoraj impresionistični vpis podeželja.

Georga R. R. Martin: Spopad kraljev (Pesem ledu in ognja #2)
Rečem lahko le: končno! Goodreads mi pravi, da sem to knjigo začela brati marca. Do konca mi je manjkalo le okoli 200 strani. Težko se spravim k branju te serije. Zgodba me zelo zanima, a je obseg posameznega dela res velik. Čeprav mi je všeč, da je več pripovedovalcev, se mi branje pri nekaterih zatakne (Catelyn, Bran) in tako pogosto za nedoločen čas obtičim. Slej kot prej se bom lotila tudi tretje knjige.

Te biografsko zaznamovane knjige nisem prebrala. Prvič sem posegla po audio obliki in jo do današnjega dne že dvakrat celo poslušala. Skrajšala mi je vožnjo v avtomobilu, delo po stanovanju in lepotičenje pred odhodom od doma. Zraven sem je do dobra naglas nasmejala. Priporočam jo vsem, saj v življenju vsi potrebujemo nekaj smeha.

Težko pričakovana in prehitro prebrana. Zgodba je bila vedno bolj napeta, polna preobratov in presenečenj. V tej seriji moja najljubša knjiga. Čakanje na žal zadnji del bo predolgo.

Sedaj sem z mislimi že pri knjigah, ki jih bi rada prebrala v oktobru. Imate vi predloge in po kateri knjigi ste posegli minuli mesec?

Prijetno branje
Pina

četrtek, 02. oktober 2014

Enchiladas Rojas a la Pina

V mehiški restavraciji z družino vedno naročimo Enchiladas Rojas in si jih nato razdelimo. Neko nedeljo si jih je moja sestra zaželela in sem jih poustvarila.


"Rojo" v španščini pomeni rdeče. Tradicionalno so Enchiladas Rojas pripravljene tako, da tortilje namočijo v začinjeni omaki iz paradižnikov in paprik. Tako dobijo značilno rdečo barvo. Nato jih napolnijo z poljubno vrsto mesa in zapečejo v pečici. Ta način priprave bom enkrat preizkusila, a sedaj jih pripravljam na način, ki ga bom v tej objavi delila z vami.

Potrebujemo:
6 tortilj

Nadev:
500g mletega mesa
150g čebule
4 velike stroke česna
cel čili ali čili v prahu
tabasco
1 jedilno žlico mlete sladke paprike
255g rdečega fižola (ena pločevinka)
210g pelatov (majhna pločevinka)
sol
poper
olje

Polivka:
200g paradižnika
1 strok česna
40g čebule
tabasco
nariban sir

V veliki ponvi segrejemo olje. Na drobno narežemo čebulo in česen. V ponev najprej damo čebulo in jo malo posolimo. Ko že rahlo postekleni dodamo česen. Česen naj malo porjavi, nato dodamo na drobno narezan čili ter solimo in popramo. Mleto meso damo v ponev in ga z kuhalnico razdrobimo. Meso naj porjavi. Dodamo pelate in tabasco (količina naj ustrezno vaši želji po pekočem užitku). Na zmernem ognju kuhamo 20 min. Posode ne pokrijemo, saj nadev na koncu ne sme biti preveč tekoča.

Fižol z vilico zmečkamo in ga dodamo k nadevu. Kuhamo še 15 min.

Pečico segrejemo na 185ºC. Veliko podolgovato posodo za peko namastimo ali obložimo z papirjem za peko.

Medtem za polivko narežemo čebulo, česen in paradižnik na čim manjše koščke. V posodi zmešamo in dodamo tabasco po okusu.

Malo olivnega olja ulijemo v nizko posodico. Nadev odstavimo od štedilnika. Na polovico tortilje naložimo od 3 do 4 polne jedilne žlice nadeva ter jo prepognemo. Nadev lahko naložimo tudi na sredino tortilje in oba konca prepognemo čez sredino, da dobimo obliko kanelona (ta oblika je imenovana "enchilada"). Tortiljo položimo v ponev za peko in jo tam, kjer se bo dotikala z drugim kosom tortilje namažemo z oljem. Tako preprečimo, da se bi med peko prilepile ena na drugo. Napolnimo vse tortilje in jih eno poleg druge ali rahlo zamaknjene ena na drugo zložimo v posodo. Preko enakomerno razporedimo polivko ter sir.

V pečici pečemo 15 min, da tortilje rahlo porjavijo in se sir stopi. 

 

Še tople postrežemo. Ponavadi poleg ponudim naribano zelje z korenjem. 

 

Kaj pa vi radi naročite v mehiški restavraciji?

Dober tek
Pina