V
prejšnji objavi sem vam predstavila 6 najboljših knjig iz leta
2015. Seveda se med 31 prebranimi knjigami v lanskem letu najdejo
tudi take, ki so me razočarale. Pri posamezni knjigi se bom
dotaknila vzroka, zakaj me je razočaral. Nekateri vzroki so povezani
z vsebino. Če ne bi radi vedeli preveč, le preletite naslove.
Knjige si sledijo v zaporedju, v katerem sem jih brala.
Rachel
Gibson: Reši me (Rescue
me)
Večinoma
mi je njeno pisanje všeč. Nekatere knjige mi bolj ostanejo v
spominu, spet druge pozabim. Pri tej knjigi me je zmotil predvsem
prevod, ki ni bil lektoriran. Na določenih delih me je tako motil,
da sem težje sledila zgodbi, saj so slovnične napaka motile gladko
branje. Menim, da je izbor besed na nekaterih mestih v knjigi spustil
tudi kvaliteto pisanje. Knjigo sem si izposodila v knjižnici. Še
dobro, saj kvaliteta prevoda in cena knjige nista uravnotežena.
Laini
Taylor: Sanje bogov in pošasti (Dreams
of Gods & Monsters)
To je tretja in zadnja knjiga
trilogije Hči dima in
kosti (o prvi knjigi si
lahko več preberete tukaj, o drugi pa tukaj). Prvi del me je navdušil, drugi del je
bil pač prehodni, od tretjega sem si nadevala napeto branje, ki mi
bo prineslo zaključek. Zadnji del se mi je pri branju vlekel. V
začetku knjige je predstavljeno kar nekaj novih zgodb. Človek ima
občutek, da bere novo knjigo. Motilo me je neprestano jamranje o
neuslišani ljubezni med Karu in Akivo. Predvsem se mi je zdela za
las privlečena zgodovina svetov, ki naj bi pojasnjevala sedanje
stanje. Zgodbi je ponujala hitro in po mojem mnenju za las privlečeno
rešitev. Žal konec knjige bralcu ne ponuja tudi zaključka zgodbe.
Pusti nas z mnogimi odprtimi vprašanji in občutkom, da smo bili
vpeljani v novo pripoved. Svetla in zanimiva plat knjige je Lirainina
in Sirijeva zgodbe.
Markus Zuzak: I Am the Messenger
Kradljivka knjig istega avtorja je ena mojih
najljubših knjig. Morda so bila tokrat moja pričakovanja previsoka.
Zgodba ima po mojem mnenju ogromno potenciala. Sploh če prepoznamo
nauk vsakega sporočila, ki ga prenašalec preda. Šibka točka
zgodbe je po mojem mnenju gradnja sveta, saj je le ta zelo skromna.
Del konca se mi je zdel zelo očiten, drugi del pa hiter in zelo
neverjeten.
Giovanna
Fletcher: You're the One That I Want
Giovanna mi je na svojem YouTube kanalu zelo simpatična in jo rada
spremljam. Zato sem rahlo žalostna, da me je njena knjiga
razočarala. Dobra stran knjige so bili vsi trije pripovedovalci,
katere glasove sem z lahkoto ločila med seboj. Dobro je napisan tudi
vmesen tekst, ki povzema dele knjige in bralec šele na koncu knjige
ugotovi, kdo je pripovedovalec in kdaj pripoveduje. Predvsem glavna
junakinja pogosto razpravlja o svojih čustvih, a se te razprave kar
ponavljajo in ponavljajo. Knjiga nima druge zgodbe kot ljubezenski
trikotnik, ki po mojem mnenju temelji na trenutni zagledanosti.
Zgodba je neprestana drama brez trenutka, v katerem bi si bralec
lahko vsaj malo oddahnil. Najbolj pa me je zmotilo obnašanje trojice
pri šestnajstih letih, ki je bilo zelo odraslo. Ne spomnim se, da bi
jaz pri teh letih razmišljala na tak način. Če mi tudi Giovannin
prvenec Billy And Me ne bo všeč, mi še vedno ostanejo njeni
videi.
Včasih je še bolj zanimivo slišati, katere knjige nekomu niso bile
všeč. Prosim delite te knjige z menoj v komentarjih.
Prijetno branje,
Pina