Poišči buklo

ponedeljek, 19. oktober 2015

Velika črna luknja ali zakaj že dolgo nisem ničesar objavila

Za mojo veliko črno luknjo v angleščini obstaja izraz reading slump. Le kako bi temu rekli po slovensko?

Letos mi branje ne gre prav dobro od rok (ali bolje rečeno od oči). Po delu sem imela občutek, da imam čisto scvrte in prazne možgane. Temu primerna je bila tudi moja izbira literature: nezahtevni in pogosto slabo prevedeni romani, o katerih nisem imela kaj veliko napisati. Med počitnicami sem prebrala nekaj zelo dobrih knjig in začasno mi je branje bolje steklo, a to ni dolgo trajalo.

Pri moji črni bralni luknji je najslabši občutek proces iskanja nove knjige. Večinoma vzamem v roke knjigo in na mah preberem poglavje, uživam ter jo odložim. Ko jo nato zopet vzamem v roke, me knjiga niti malo ne zanima več. Zato iz police potegnem novo knjigo. Na koncu končam z razmetanimi knjigami in občutkom tesnobe, sam v mojih rokah ne obstane niti knjiga, ki me v resnici zelo zanima.

Po približno dveh letih sem na novo uredila knjižno omaro, v katero sedaj zopet pašejo vse knjige in še malo prostora je ostalo za nove. Predvsem sem vesela, da imam sedaj urejen bralni kotiček. Po mnogo letih imam sedaj naslonjač. Na koncu sem ga našla v Rutarju. Kot sonce rumene barve in z rahlim retro navdihom je popolna pridobitev zame. Ko bom naletela še na popolno turkizno blazino, bo moj kotiček popoln in upam, da ga bom kmalu lahko dobro izkoristila.



Trenutno berem biografijo o Hieronimusu Bosch (avtor Walter Bosing, založba Tachen) in upam, da iskanje naslednje knjige ne bo nova odisejada.

Imate morda predlog, za katero dobro knjigo naj poprimem?
Pina