Poišči buklo

nedelja, 30. november 2014

Cassandra Rose Clarke: The Assassin's Curse

Ta knjiga me je prevzela. Svet piratov, morilcev in magije. Le kaj si lahko več še želim.

 


Avtor: Cassandra Rose Clarke
Naslov: The Assassin's Curse
Leto: 2012
Založba: Strange Chemistry
Št. strani: 295
ISBN: 978-1-908844-00-2
Žanr: Mladinska fantastika

 






Vsebina
Ko Annan pobegne pred poroko z piratom iz drugega klana, za njo pošljejo morilca. Na enkrat postane morilec njen zaščitnik. Starodavno prekletstvo postane vzrok za njuno potovanje. Za petami jim ni le novi morilec, ampak tudi bitja iz drugega sveta, ki imajo z Najijem neporavnane račune. Se bo med njima razvilo prijateljstvo in zaupanje? Ali morda nekaj več?

Zgodbo pripoveduje Annan. Pripoved sledi njenemu življenju in mislim. Ker je stara šele 17 let, sledimo tudi njenemu odraščanju. Jezik je lahek, a hkrati odraža izvor in značaj ljudi. Tako je za Annanin govor značilen piratski pridih, ki se mu z lahkoto prilagodimo in po mojem mnenju daje pripovedi avtentičnost ter piko na i.

Gradnja sveta je hitra in temeljita. Vanj te povleče takojšnji in hitri tempo dogajanja, način pisanja, živi opisi prizorišč in izražanje oseb, ki ne daje dvoma v obstoj takega sveta in ga hitro utrdijo v naši domišljiji. Hierarhija in zgodovina sveta je podana v dovolj veliki meri, da zapolni tiste vrzeli, ki so pomembne. Manj pa je osvetljena podoba drugega, vzporednega sveta, iz katerega prihaja eden od nasprotnikov obeh protagonistov. Po eni strani konkretnejša gradnja drugega po mojem mnenju za zgodbo ni potrebna. Morda pa bo v naslednji knjigi zgodba posegla vanj in se bo bralcu bolje razkril. A nekako dvomim, da bo nit pripovedi vodila v to smer.

Knjiga me je res povlekla vase in me navdušila. K temu je vse kako prispevala hitra gradnja sveta ter dinamično dogajanje. Dogajanje ni bilo vrtoglavo prehitro in se ni spuščalo iz ene akcije v drugo.

V zgodbo je vnesena ravno pravšnja mera skrivnosti, da razmišljamo o njih in nas vleče naprej. Ali se da izničiti prekletstvo? Kaj se je zgodilo z Najijem in kako dobil brazgotine z obrazu? Nekatera izmed vprašanj ostajajo neodgovorjena. A za odgovore je verjetno potrebno le poseči po eni od spremljevalnih novel (The Witch's Betrayal; The Automation's Treasure).

Res me je očarala magija in njene meje. Magija je sestavni del sveta. Brez nje ne bi šlo. Bralec preko zgodbe spoznava njeno naravo in njene meje. Ko pridemo do konca knjige spoznamo, da končna meja ni začrtana. Navdušilo me je predvsem počasno odkrivanje različnih vej magije, ki se pojavljajo skozi knjigo. Všeč mi je, da vsaka uporaba magije za seboj potegne posledice. Najbolj pa jo opiše citati: „Magic is pure change“ (str. 58).

Čeprav je glavna junakinja rosnih let, mi je všeč njen karakter. Večinoma se ne podaja v stvari brezglavo, zanaša se na svoj občutek in stvari, ki so jo naučili starši. Ima želje in cilje, katerih uresničitev ni odvisne od drugih, a le od njenega dela, zavzetosti in želje po učenju. Ena od njenih zanimivih lastnosti je, da ne zaupa lepim ljudem, saj se jim nikoli za nič ni treba truditi, kar jim daje moč nad drugimi.

Ker je še toliko stvari, ki bi jih rada omenila in so mi ugajale, jih bom naštela kar po točkah:
  • citat in njegov pomen: „That was why they (assassins) were so dangerous. They gave power to cowerds“ (str. 30),
  • majhni komični trenutki med glavnima junakoma, ki nam ju predstavijo z druge strani in včasih iz bralca spravijo glasen smeh,
  • čakanje na Najijev nasmeh: „He looked like he wanted to laugh, but cause he's Naji he didn't“ (str. 193),
  • dobro izražena in živo opisana čustva,
  • romantična plat zgodbe se šele gradi in v prvi knjigi zaznamo le zametke, vsekakor pa ni postavljena v ospredje,
  • naslovnica je prečudovita.

No mogoče ste do tu ugotovili, da mi je bila knjiga več kot le všeč. Zelo se že veselim druge in žal tudi zadnje knjige The Pirate's Wish, v kateri se bosta Annan in Naji podala na izvršitev treh nemogočih nalog in probala izničiti prekletstvo. Upam, da sem v komu vzbudila željo po njej. Seveda pa kot zmeraj: delite svoje misli v komentarjih.

Pina

ponedeljek, 17. november 2014

Book Haul #4: Tudi tokrat nekaj malega

Zopet sem se potrudila, da nisem kupila veliko. Le dve knjigi iz vrha mojega trenutnega seznama želja. Vedno pa potrebujem novo kuharico polno idej, da bo delala družbo ostalim na že tako prepolni polici.


Spet sem se poslužila uslug Book Depository. Zaradi dobrih priporočil in velikega firbca sem izbrala knjigo The Assassin's Curse Cassandre Rose Clarke. Trenutno jo berem in me je res potegnila vase. Škoda, da nimam več časa te dni, da bi se s skodelico čaja udobno namestila in jo končala v enem kosu.

Že nekaj časa me zanima nova serija Age of X izpod peresa Richelle Mead. Gameboard Of The Goads je prva knjiga v seriji. Ima okoli 450 strani, kar me veseli, saj se njene knjige vedno prehitro končajo. Drugače nič ne vem o zgodbi in se bom pustila presenetiti.


Ne dolgo nazaj smo z družino šli na enodnevni izlet v Salzburg. Seveda se obisku knjigarne ni dalo ogniti. Med leposlovjem nisem našla nič takega, bi želela poseči v denarnico. Zato sem pobrskala med kuharskimi revijami, a le te tudi kar drage (glede na to, da me je res zanimala le polovica vsebine). Na koncu sem se odločila za to študentsko kuharico Studentenküche za 3 Eure. Majhna in priročna, z lepimi fotografijami in 100 recepti (baje, jih nisem preštela). Služila mi bo predvsem za inspiracijo. Take majhne kuharice rada listam pred spanjem in razmišljam, kaj bi lahko bilo naslednji dan za kosilo.

Katero knjigo ste nazadnje kupili ali pa si jo izposodili v knjižnici?
Pina

sreda, 12. november 2014

F. Scott Fitzgerald: Veliki Gatsby

Nedavno je bil v Mestnem gledališču Ljubljanskem Veliki Gatsby premierno uprizorjen na slovenskih odrih. Preden si ogledam predstavo, sam želela prebrati knjigo. Nato pa seveda pridejo na vrsto filmi.





Avtor: F. Scott Fitzgerald
Naslov: Veliki Gatsby (The Great Gatsby)
Leto: 2013 (1925)
Prevod: Tomaž Metelko
Založba: Mladinska knjiga; Zbirka Žepnice
Št. strani: 156
ISBN: 978-961-01-2889-2
Žanr: Roman








Vsebina
Amerika, poletje 1922. Blišč, zabave, razvrat. Ljubezen in prevara. Videz in resnica. Ideal in izmišljotina. Vse to je Jay Gatsby.

Pripovedovalec začne pripoved z mislijo, da je čut za dostojanstvo neenakomerno porazdeljen med ljudmi. Mislim, da je to vodilo zgodbe.

Zgodbo pripoveduje Gatsbuyev sosed Nick. Skozi njegovo poznanstvo se nam razkrije celotno Gatsbiyevo življenje.

Napetost je v prvem delu knjige grajena z samo figuro Gatsbiya, ki je prisoten a hkrati odsoten. Namigovanja na njegovo preteklost, dejavnost in zabave so vir čenč, ki krožijo med ljudmi. Tako se stopnjuje napetost in naša želja po prvem srečanju z osebo, katere ime je naslov knjige. Ko ga končno le srečamo v osebi, je to nepričakovano in sprva na videz nepomembno.

Kot bralci danes nimamo veliko stika z svetom, v katerem se zgodba odvija. Tedanja atmosfera, splošno življenjsko občutje in fizična podoba sveta je podana na način, da se nam kar sama riše pred očmi. Hkrati pa bi svetovala, da za boljše doživetje in bolj avtentično predstavo (predvsem o modi), malo pobrskate po knjigah ali fotografijah na internetu in tako izpolnite manjkajoče ali morda nepredstavljive podrobnosti.

Gledano površno, je Veliki Gatsby le ljubezenska zgodba. A za njo se skriva veliko več. Izpostavljeno je mnogo moralnih vprašanj: zvestoba v zakonu, nezakoniti način pridobivanja premoženja, laganje, umor. Predvsem pa zgodba gradi na pripovedovalčevem spoznanju, da preteklosti ni moč ubežati ter da vsako izumetničeno vedenje nekaj prikriva. Tako so videz, blišč in brezbrižnost odraz tedanjega časa in hkrati točka, ki zaznamuje osebe in njihovo usodo.

Mislim, da bi globlje lahko v knjigo pogledala šele po drugem branju. Knjigo bi priporočala vsem, ki se radi poglobijo v zgodbo in jo odkrivajo v njeni večplastnosti. Mislim, da je dobro, da sem najprej prebrala knjigo in bom šele sedaj pogledala filme (tistih ohranjenih 5 min iz leta 1926, film z Robertom Radfordom iz leta 1974 in seveda Leonarda DiCapria iz leta 2013).

Ste tudi vi prebrali to klasiko in kaj mislite o njen?
Pina

nedelja, 09. november 2014

Prebrano v oktobru 2014

Začetek oktobra se mi zdi že zelo oddaljen. V prvi polovici meseca sem kar brala, ampak odkar sem se vrnila iz Pariza, menjam knjige in nobene ne obdržim v rokah.

Aktualna lektura. Zakaj smo srečni, kaj nam predstavlja srečo. Ta knjiga je lahko le lahka, rahlo naivna zgodba ali pa izhodišče za premislek o našem življenju. Čez nekaj let je bom vsekakor ponovno prebrala.

Moj prvi prebrani triler. In sem navdušena. Fascinirala me je predvsem zasnova časovne perspektive in psiha glavnih dveh akterjev. Ali obstaja popolen zločin?

Tina Fey: Bossypants
Moja druga avdio knjiga. In zopet avtobiografska komedija. Knjiga je zabavna, a mi je bila tista od Mindy Kaling malo bolj zabavna. Najbolj sem se nasmejala ob SNL zvočnem posnetku izpredsedniške kampanije 2008.

Knjiga namenjena malo mlajšemu občinstvu, a vseeno super. Verjetno je k temu pripomoglo moje zanimanje za grško mitologijo. Sedaj tudi v slovenskem prevodu in tako tudi lažje dostopno v knjižnici. Vsekakor bom nadaljevala z branjem serije.

Moj „highlight“ je bila knjiga Gone Girl. Kaj ste prebrali minuli mesec?

Pina

torek, 04. november 2014

Rick Riordan: Percy Jackson & The Olympians: The Lightning Thief

Za vse ljubitelje grške mitologije na malo drugačen način. Za otroke in tiste, ki so to po duši ostali.

 




Avtor: Rick Riordan
Naslov: Percy Jackson & The Olympians. Book One. The Lightning Thief (Percy Jackson in Olimpijci; Tat strele; Prevod: Mojca Žnidaršič)
Leto izdaje: 2006 (2005)
Založba: Miranax Books, Hyperion
Št. strani: 375
ISBN: 0-7868-3865-5
Žanr: Mladinska fantastika

 






Vsebina
Percy Jackson je polbog. Zevsova strela je izginila. Da bi dokazal svojo in očetovo nedolžnost, se Parcy in prijatelja odpravijo na pot v podzemlje. A v ozadju se kuje zarota. Nekaj kar presega celo moč bogov?

Zgodbo pripoveduje Percy sam, a kot starejša različica. Tako opozarja na pomembne odločitve, preobrate ali preprosto stopnjuje napetost z namigovanjem na prihodnost. Poglavja so kratka, zabavni naslovi pa skrivajo vsebino dogajanja. Pripovedovanje je lahko in zabavno. Kar nekaj krat sem se na glas nasmejala. Hudomušni so predvsem dogodki, v katerih se znajdejo Percy in prijatelji. Ceniti je potrebno kratke besedne „bitke“ med Percyjem in Annabeth (Atenina hči). Ali le Groverjeve (satir, Percyjev varuh) osebnostne poteze.

Knjiga je pisana za vsaj kako desetletje mlajšega bralca od mene. Kar pa ne pomeni, da v branju nisem uživala. Percy Jackson je star 12 let in njegova dejanja ter misli to tudi odražajo. Večkrat sem pozabila na starost glavnih junakov in si jih v mislih predstavljala malo starejše. A to se mi tako ali tako pogosto dogaja.

Že odkar sem se prvič srečala z grško mitologijo, me le za zelo zanima. Kot študentka umetnostne zgodovine sem imela kar nekaj stika z njo. V zabavo mi je bilo prepoznavati posamezne zgodbe in protagoniste. Mojo domišljijo je vzbudila ideja, da se nesmrtni grški junaki, bogovi in pošansti živijo med nami.

Knjiga bežno izpostavlja tudi nekaj problematik. Otroci, ki so zaradi svoje bolezni (disleksija, motnja pozornosti, težave z hojo) tarča drugih otrok, in tisti, ki enega od staršev ne poznajo. V knjigi je sicer rešitev nadnaravna (polbogovom te danosti pomagajo v boju). A vseeno je že omemba teh problemov lahko izhodišče za naše osebno razmišljanje ali pri otrocih učni moment.

V zvezi z zgodbo me je zmotila ena stvar. Dvanajstletni otroci se sami podajo na nalogo, ki je lahko prezahtevna za odraslo osebo. Vem, da je to celoten „point“ knjige, a si ne moram pomagati, da se mi tako dejanje ne bi zdelo neodgovorno.

Vem, da tako komika kot tudi napetost (stopnjevanje le te in pričakovanje novih zapletov) izhajata iz nevarnih situacij, v katerih se znajdejo Percy & Co. Ko sem brala, mi je vseeno šlo po mislih: „ Se res še niste naučili nič? Tujcem se ne zaupa!!“

Še beseda o filmu. Če je le mogoče najprej preberem knjigo in si nato ogledam film. V tem primeru sem res vesela, da sem se držala tega zaporedja. Film, ki je izšel leta 2010 in v katerem se pojavijo mnoga znana imena, po mojem mnenju ni vreden ogleda. Zgodba je rahlo spremenjena, a to ni problem. Dogajanje je nerazumljivo razloženo, včasih je delovalo nepovezano in klišejsko. Mislim (in upam), da mi film in osebe niso tako zelo ostale v spominu, da bi me to motilo pri branju nadaljevanja. Tudi po drugi knjigi je posnet film, a mislim, da ga bom spustila.

Rečem lahko, da je bila knjiga zabavna in zanimiva. Vsekakor spodbuja domišljijo in nam da nov vpogled v grško mitologijo. Zabavno se je vprašati, ali smo pri zadnjem obisku trgovine srečali katero od mitoloških bitji. Mislim, da bi to bilo super darilo za prihajajoče praznike. Ne dolgo tega je izšel prevod, ampak tudi angleški original je lahko razumljiv. Morda bo katerega otroka povleklo v čaroben svet domišljije.

Je kdo med vami prebral knjigo ali videl film? Kaj si mislite?

Prijetno branje,
Pina