Za
vse ljubitelje grške mitologije na malo drugačen način. Za otroke
in tiste, ki so to po duši ostali.
Avtor: Rick Riordan
Naslov: Percy Jackson & The Olympians. Book One. The
Lightning Thief (Percy Jackson in Olimpijci; Tat strele; Prevod:
Mojca Žnidaršič)
Leto izdaje: 2006 (2005)
Založba: Miranax Books, Hyperion
Št. strani: 375
ISBN: 0-7868-3865-5
Žanr: Mladinska fantastika
Vsebina
Percy Jackson je polbog. Zevsova strela je izginila. Da
bi dokazal svojo in očetovo nedolžnost, se Parcy in prijatelja
odpravijo na pot v podzemlje. A v ozadju se kuje zarota. Nekaj kar
presega celo moč bogov?
Zgodbo pripoveduje Percy sam, a kot starejša različica.
Tako opozarja na pomembne odločitve, preobrate ali preprosto
stopnjuje napetost z namigovanjem na prihodnost. Poglavja so kratka,
zabavni naslovi pa skrivajo vsebino dogajanja. Pripovedovanje je
lahko in zabavno. Kar nekaj krat sem se na glas nasmejala. Hudomušni
so predvsem dogodki, v katerih se znajdejo Percy in prijatelji.
Ceniti je potrebno kratke besedne „bitke“ med Percyjem in
Annabeth (Atenina hči). Ali le Groverjeve (satir, Percyjev varuh)
osebnostne poteze.
Knjiga je pisana za vsaj kako desetletje mlajšega
bralca od mene. Kar pa ne pomeni, da v branju nisem uživala. Percy
Jackson je star 12 let in njegova dejanja ter misli to tudi
odražajo. Večkrat sem pozabila na starost glavnih junakov in si jih
v mislih predstavljala malo starejše. A to se mi tako ali tako
pogosto dogaja.
Že odkar sem se prvič srečala z grško mitologijo, me
le za zelo zanima. Kot študentka umetnostne zgodovine sem imela kar
nekaj stika z njo. V zabavo mi je bilo prepoznavati posamezne zgodbe
in protagoniste. Mojo domišljijo je vzbudila ideja, da se nesmrtni grški junaki, bogovi in pošansti živijo med nami.
Knjiga bežno izpostavlja tudi nekaj problematik.
Otroci, ki so zaradi svoje bolezni (disleksija, motnja pozornosti,
težave z hojo) tarča drugih otrok, in tisti, ki enega od staršev
ne poznajo. V knjigi je sicer rešitev nadnaravna (polbogovom te
danosti pomagajo v boju). A vseeno je že omemba teh problemov lahko
izhodišče za naše osebno razmišljanje ali pri otrocih učni moment.
V zvezi z zgodbo me je zmotila ena stvar. Dvanajstletni
otroci se sami podajo na nalogo, ki je lahko prezahtevna za odraslo
osebo. Vem, da je to celoten „point“ knjige, a si ne moram
pomagati, da se mi tako dejanje ne bi zdelo neodgovorno.
Vem, da tako komika kot tudi napetost (stopnjevanje le
te in pričakovanje novih zapletov) izhajata iz nevarnih situacij, v
katerih se znajdejo Percy & Co. Ko sem brala, mi je vseeno šlo
po mislih: „ Se res še niste naučili nič? Tujcem se ne zaupa!!“
Še beseda o filmu. Če je le mogoče najprej preberem
knjigo in si nato ogledam film. V tem primeru sem res vesela, da sem
se držala tega zaporedja. Film, ki je izšel leta 2010 in v katerem
se pojavijo mnoga znana imena, po mojem mnenju ni vreden ogleda.
Zgodba je rahlo spremenjena, a to ni problem. Dogajanje je
nerazumljivo razloženo, včasih je delovalo nepovezano in klišejsko. Mislim (in
upam), da mi film in osebe niso tako zelo ostale v spominu, da bi me to
motilo pri branju nadaljevanja. Tudi po drugi knjigi je posnet film,
a mislim, da ga bom spustila.
Rečem lahko, da je bila knjiga zabavna in zanimiva.
Vsekakor spodbuja domišljijo in nam da nov vpogled v grško
mitologijo. Zabavno se je vprašati, ali smo pri zadnjem obisku
trgovine srečali katero od mitoloških bitji. Mislim, da bi to bilo
super darilo za prihajajoče praznike. Ne dolgo tega je izšel
prevod, ampak tudi angleški original je lahko razumljiv. Morda bo
katerega otroka povleklo v čaroben svet domišljije.
Je kdo med vami prebral knjigo ali videl film? Kaj si
mislite?
Prijetno branje,
Pina
Ni komentarjev:
Objavite komentar