Poišči buklo

četrtek, 28. december 2017

Rupi Kaur: Med in mleko

Pesniška zbirka Med in mleko je tudi pri nas dobila svoj prevod. Poizkusila sem s poezijo. Preberite moje vtise.


Avtor: Rupi Kaur
Naslov: Med in mleko (Milk and Honey)
Prevajalec: Frida Črmelj
Leto izdaje: 2015, 2017
Založba: Založba Mladinska knjiga
Št. strani: 204
ISBN: 978-961-01-4999-6
Žanr/Zvrst: Poezija

Zbirka je razdeljena na štiri dele: trpljenje, ljubezen, razhajanje in okrevanje. Že poimenovanja kažejo na tematike, ki jih zbirka nagovarja. Tako beremo o ljubezni, bolečini, razhodu, medčloveških odnosih, zlorabi, spolnosti, feminizmu...

Pesmi niso tradicionalne. Mnoge so zelo krate, bolj podobne povedim. Pogosto avtorica ni uporabila velikih začetnic in ločil, ko pa se jih poslužuje, ne sovpadajo z prelomom verza. Prav tako se ne poslužuje tradicionalnih pesniških sredstev. Avtorica je mnoge pesmi opremila s preprostimi ilustracijami, skicami.

ljubezen ni kruta
midva sva kruta
ljubezen ni igra
midva sva ljubezen
spremenila v igro

Tekom študija sem imela več stika z bolj tradicionalno obliko poezije in prvi samostojni poizkus branja pesniške zbirke je v meni vzbudil mešane občutke. Na faksu sem se s poezijo srečala pri nemški književnosti, kjer je bilo od mene pričakovano, da bom pesem po pravilih razčlenila in poiskala pogosto skriti pomen. Zato sem ob branju poezije še vedno imela občutek, da me nekdo ocenjuje in nisem bila čisto sproščena.

Rupi Kaur me je večkrat presenetila, šokirala in pripravila k temu, da sem med branjem dvignila obrvi. Hkrati pa me je s človeškimi temami, s katerimi se ukvarja občasno tudi nagovorila. Prav zato sedaj ne vem točno, kakšno je moje mnenje, a se malo bolj nagibam na ne preveč priljubljeno stran. No... lepo želim povedati, da mi ta pesniška zbirka, kljub priljubljenosti ni bila preveč všeč. Predvsem me je med branjem motilo pomanjkanje ritma ter lomljenje verza na "napačnem" mestu, zaradi česar moje branje ni bilo tekoče.

voda sem
dovolj nežna
da daje življenje
in dovolj močna
da ga utopi

Najboljše priporočilo, ki vam ga lahko dam je, da Med in mleko sami vzamete v roke in si ustvarite svoje mnenje. Potem pa le pridite nazaj sem in ga delite z mano, saj me res zanima, kaj si boste mislili.

Prijetno branje,

Pina

petek, 22. december 2017

Charly Wegelius: Pomočnik

Iskrena izpoved profesionalnega kolesarja, ki se v svoji karieri ni nikoli povzpel na najvišjo stopničko.

Physically the domestique's role is to use his energy to protect that of his team leaders, with the aim of delivering him to the crucial moment of a race with as much energy left as possible. (str.73)


Avtor: Charly Wegelius, Tom Southam
Naslov: Pomočnik: vzponi in padci poklicnega kolesarja (Domestique: The True Life Ups and Downs of a Tour Pro)
Leto izdaje: 2013, 2016
Prevajalec: Jolanda Blokar
Založba: Ebury Press
Št. strani: 303
ISBN: 978-0-09-195094-1
Žanr: biografija

Veliko knjig lahko najdemo o izpovedi kolesarjev povezanimi z dopingom ter o tistih izjemnih posameznikih, ki jih bi morda prepoznali tudi tisti, ki tega športa ne spremljajo. A to ni ena izmed takih knjig. Knjiga Pomočnik govori o profesionalnem kolesarju, ki je celo svojo kariero garal za uspehe drugih. Bil je pomočnik oziroma domestique.

What it is like to be a great cycling champion, I will never know. What I can tell you is what it is to race bicycle for a living. The job of a professional cyclist is extraordinaty but the professional peloton is full of quite ordinary men just like me, who find themseelves at times exposed, and at times confused, by the profession that they work so hard to be a part of. (str. 7)

Knjigo je po Charlijevem pripovedovanju napisal Tom Southam, ki je bil nekaj časa tudi sam profesionalni kolesar. Ker mu resnica o tem športu ni bila všeč, je kmalu odnehal in postal pisatelj.

Ta knjiga me je bila všeč, saj se je razlikovala od drugih kolesarskih knjig. Tako kot vse takšne knjige, tudi Charly začne z opisom otroških let ter kako se je prvič usedel na kolo in nadaljuje z profesionalnimi začetki ter opiše svojo celotno kariero do konca. Všeč mi je bilo, da sem preko te knjige bolje spoznala kolesarski sistem v Veliki Britaniji in njegov razvoj do danes. Charly tudi izpostavi njegove šibke točke. Dobro je opisana tudi sprememba pomena tekmovanja za svojo državo na svetovnih prvenstvih.

V Pomočniku tako beremo predvsem o profesionalni poti vrhunskega kolesarskega pomočnika. Po mojem mnenju pa najbolj izstopa borba mladega človeka, ki išče svojo pot v težkem profesionalnem svetu. Zanimali so me različni odnosi, ki jih Charly stkal s kolegi tekom svoje kariere. Predvsem pa njegova godba v ospredje postavlja kolesarstvo kot skupinski šport, v katerem se lahko počutiš osamljenega. Prav tako razkriva manj glamurozne situacije na poti, ki jih gledalci pred tv ekrani in za ograjo ob progi nismo deležni.

My ability to „fit in“ became one of the qualities that made me most suitable to the job of a domestique, but ironically, by the time I came to finish my career it would be one of the things that I would grow to dislike most about myself. (str. 69)

V tej objavi le težko napišem, o vsem še govori knjiga, saj je kot Wegeliusovo življenje, polna vzponov in padcev ter vpogledov v zakulisje življenja športnika, ki ga včasih sistem pusti na cedilu in mora odrasti šele po koncu svoje športne kariere. Nadvse zanimivo in večplastno branje.

Knjiga je polna anekdot, ki so stkane v zanimivo celoto. Priporočam jo vsakemu kolesarskemu navdušencu.

Tokrat me res zanima, katere športe spremljate vi?

Prijetno branje,
Pina


Opomba: knjigo sem prebrala v angleškem jeziku.  

torek, 12. december 2017

Book Haul #14: Predbožično razvajanje



Zopet sem dobila 10% popust pri spletni trgovini Book Depository, ki se mu nisem mogla upreti. Ne moram več zanikati, da kar čakam na ta popust, potem pa hitro kupim v naprej izbrane knjige. Tokrat sta bili dve zame in dve za očija, ki pa se bosta sčasoma znašli tudi v mojih rokah.

Lani sem ponovno prebrala trilogijo Njegova temna tvar Philipa Pullmana in se zopet zaljubila. Leto je izšla nova knjiga, postavljena pred dogajanje Zlatega kompasa. Knjiga nosi naslov The Book of Dust. Seveda sem to prelepo debelo knjigo morala imeti. Komaj čakam, da jo preberem.


Izbrala sem si tudi peto knjigo v seriji Outlander/Tujka Diane Gabaldon z naslovom The Fiery Cross. Prebrala sem prve tri knjige v seriji in četrte ne moram vzeti v roke, ne da bi vedela, da lahko nemudoma posežem po nadaljevanju. Več mojih misli o seriji si lahko preberete v objavi Outlande in jaz ter objavi Voyager.


Da nisem nakupovala le zase, sem naročila se dve kolesarski knjigi. Draft Animals: Living the Pro Cycling Dream Phila Gaimona govori o tem, kako je Phil po letih napora končno uresničil svoje sanje in postal profesionalen kolesar. V knjigi Born to Ride pa si lahko beremo o kolesarski legensi Stephenu Rochu.


Letos sem na Slovenskem knjižnem sejmu novembra nad knjigami le zavzdihovala ter si v glavi delal seznam knjig, ki si jih želim izposoditi v knjižnici. Z menoj je po ugodni ceni odšla le knjiga Roka Kušlana Slapovi. Komaj čakam, da se podam novim lepim dogodivščinam naproti.




Katere knjige se naj najprej lotim?

Prijetno branje,

Pina

petek, 8. december 2017

Naomi Novik: Izruvana

Na koncu doline v visokem stolpu živi Zmaj, ki na vsakih sedem let v stolp vzame novo vaško dekle. Dolino obdaja začaran Gozd. Kdor stopi vanj, se nikoli več ne vrne.


Avtor: Naomi Novik
Naslov: Izruvana (Uprooted)
Prevajalec: Kaja Bucik Vavpetič
Leto izdaje: 2015, 2017
Založba: Mladinska knjiga
Št. strani: 519
ISBN: 978-961-01-4056-6
Žanr: fantazija, pravljica

Agneška je sedemnajst letno dekle, ki jo Zmaj na praznik žetve nepričakovano izbere in odpelje v stolp. V dolini in po celotnem kraljestvu se širi okužba Gozdu, ki s svojo zahrbtnostjo ne prizanese nikomur. Zakaj je Gozd zloben in ali bo Agneški in Zmaju uspelo zaustaviti njegovo širjenje?

Naš Zmaj nikoli ne poje deklet, ki jih vzame, pa čeprav zgodbe, ki jih pripovedujejo zunaj naše doline, pravijo drugače. (str. 5)

O tej knjigi sem ob njenem izidu v angleškem jeziku slišala veliko deljenih mnenj. Ko sem videla, da so jo prevedli, sem se takoj postavila v čakalno vrsto v knjižnici. Pred začetkom branja sem vedela le, da knjiga govori o čarovniku na koncu doline, ki na vsakih sedem let vzame dekle iz doline. To je bilo dosti, saj me je knjiga po prvih dveh straneh zelo pritegnila.

Zgodbo pripoveduje Agneška. Preko njenih oči doživimo odmaknjeno dolino in njene preproste prebivalce, skrivnostnega Zmaja in nevaren Gozd. V knjigi ne prevladuje dialog, ker ne upočasni branja. Ravno nasprotno. Zgodba se zaradi načina pripovedovanja, ki močno spominja na pravljice, bere hitro in tekoče. Le enkrat se mi je malo ustavilo. V branju sem najbolj uživala, če sem na enkrat prebrala malo večji del.

Glavna dva junaka se tekom zgodbe spremenita. Njuna karakterja in motivacije se lepo razkrijejo. Avtorica pa tudi razloži in pokaže njun proces odraščanja, ki je še posebej viden pri Agneški. Agneška ima šele 17 let in preden jo Zmaj izbere, živi brezskrbno otroško življenje. Teko zgodbe odraste, a ostane zvesta sama sebi. Odvisna je le od sebe in svoje volje.

Knjiga v ospredje postavlja temo človeške narave, njene spremenljivosti in naivnosti. Prepletena je tudi z pravljičnimi motivi. Najbolj izstopa motiv lepotice in zveri. V knjigi pomembno vlogo igra magija. Všeč mi je bilo, da je bila magija nekaj spremenljivega, ki je pri vsakemu čarovniku drugačna, lastna le njim.

Vsak dan, odkar smo prečili gore, sem pogrešala dolino. Korenine – imela je prav. V mojem srcu so bile korenine, zakopane tako globoko kot katera koli okužba. (str. 134)

Za lepo naslovnico se skriva lepa zgodba, ki je lahko izvrstno darilo v tem prazničnem času. Če imate radi pravljice, zmaje in fantastične elemente, mislim, da vam bo ta knjiga všeč. Poleg glavne junakinje so mi bili ravno ti elementi najbolj všeč.

Ali ste že prebrali Izruvano? Kaj si mislite o njen?

Prijetno branje,

Pina

torek, 5. december 2017

Ruth Ware: In a Dark, Dark Wood

Dekliščina sredi gozda na kateri gre nekaj zelo narobe.


Avtor: Ruth Ware
Naslov: In a Dark, Dark Wood
Leto izdaje: 2015
Pripovedovalec: Imogen Church
Založba: Simon & Schuster Audio
Čas trajanja: 9h 41min
ISBN: 9781442390522
Žanr: triler

Nora je povabljena na dekliščino sošolke, ki je ni videla že 10 let. Družba se zbere v stekleni, osamljeni hiši sredi gozda. Tekom konca tedna se zgodi umor in Nora je glavna osumljenka.

Nora je pisateljica in pripovedovalka te zgodbe, ki je opravila s svojo preteklostjo in živi za sedanjost, a jo dogodki izpred desetih let še vedno zaznamujejo. Ko je povabljena na dekliščino, ne ve, zakaj je temu tako, saj se z nevesto nista slišali že 10 let. V kar bizarnem koncu tedna se razkrijejo skrivnosti in zgodi umor. Vsem udeležencem se življenje obrne na glavo.

Zelo mi je bila všeč Imogen Church, ki je knjigo prebrala na tej audio različici. Njeno pripovedovanje je bilo atmosferično in z lahkoto sem razlikovala med osebami. Problem mi je predstavljala je glavna junakinja. Pogosto nisem ločila med njenimi mislimi in dialogom.

Zgodba napetost in dramatičnost gradi na več načinov. Menjava preteklosti in sedanjosti v bralcu oz. poslušalcu vzbudi zanimanje za nadaljnjo dogajanje. K temu v drugem delu pripomore tudi nezanesljiva pripovedovalka. K napetosti pripomore tudi prizorišče. Dogajanje je postavljeno v moderno, zastekljeno počitniško hišo sredi gozda v začetku novembra, ko zapade prvi sneg. Prizorišče je kot stekleno gledališče, v katerem udeleženci dekliščine igrajo svojo zgodbo, iz teme pa jih opazuje neznani gledalec.

Na moje izkustvo te knjige je močno vplivalo dejstvo, da sem jo poslušala v obliki zvočne knjige in ne prebrala v fizični obliki. Tega žanra ponavadi sploh ne konzumiram, a tokrat me je nekaj vleklo, da sem pohitela z poslušanjem zgodbe.

Ta knjiga po svoji kvaliteti ne izstopa, a poslušanje v audio obliki je bilo vseeno zanimivo. To obliko bi vam tudi priporočila.

Ali mi lahko predlagate, kak res dober triler?

Prijetno branje,

Pina

torek, 21. november 2017

Elif Shafak: Three Daughters of Eve

Nepozabna knjiga o kulturi, vzhodu in zahodu, prvi ljubezni, človeški naravi in obstoju Boga.


Avtor: Elif Shafak
Naslov: Three Daughters of Eve
Leto izdaje: 2016
Založba: Viking
Št. strani: 367
ISBN: 978-0-241-28804-7
Žanr: fikcija
Goodreads

Ko sem v knjižnici brskala po oddelku z angleškimi knjigami, mi je ta knjiga zaradi svoje lepe naslovnice padla v oči. Potem me je pritegnil še opis sinopse na zadnji strani. A dokončno me je prepričal prvi odstavek knjige. Preberite si ga tudi vi:

It was an ordinary spring day in Istanbul, a long and leaden afternoon like so many others, when she discovered, with a hollowness in her stomach, that she was capabe of killing someone. She had always suspected that even the calmest and sweetest women under stress were prone to outbursts of violende. Since she thaought of herself as neither calm nor sweet, she had reckoned that her potential to lose control was considerably greater than theirs. But 'potential' was a tricky word. Everyone once said that Turky had great potential – and look how that had turned out. So she had comforted herself that her potential for darkness, too, would amount to nothing in the end.

Peri je bogata turška žena, ki v sebi nosi temno skrivnost iz mladih let. Ko ji nekega večera ukradejo torbico, ob pogledu na staro polaroidno fotografijo pridejo vsi dolgo potlačeni spomini zopet na plano.

Zgodba je razdeljena v dve časovni obdobju: en poletni večer v Istanbulu leta 2016, ki sproži spomine ter v okviru katerega spoznamo istanbulsko bogato družbo; Perina mladost, od njenega otroštva v Istanbulu do izobraževanja v Oxfordu.

Time, like a skilful tailor had seamlessly stitched togethrt the two fabrics that sheated Peri's life: what people thought of her and what she thought of herself.

Način pisanja in opisovanja mi je bil zelo všeč, saj je pred mojimi očmi risal prave ljudi z napakami, atmosfero istanbulskih ulic in oxfordskih hodnikov.

Zgodba odpira mnogo vprašanj in polemik. Predvsem se dotika problematike obstoja Boga in vere. Pomembno vlog igrajo tudi med družinski odnosi, prva ljubezen, razlike med vzhodom in zahodom, izobrazba, položaj ženske v družbi, potencial Turčije, 11. septembru... Če želi bralec nekaj odnesti od knjige, mora biti pri branju zbran in razmišljati.

God was a maze without a map, a circle without a centre; the pieces of a jigsaw puzzle that never seemed to fit together. If only she could solve this mystery, she could bring meaning to senslessness, reason to madness, order to chaos and perhaps, too, she could learn how to be happy.

Napetost in zanimivost dajeta zgodbi dve veliki skrivnosti, ki sta razkriti šele na koncu. Ene izmed njiju definitivno nisem pričakovala. Konec je zanimiv in drugačen ter mi je tak tudi všeč.

Malo me je zmotil le opis na zadnji strani, ki izpostavlja tri prijateljice z različnimi pogledi na Boga. Ta del je sicer v zgodbi prisoten in igra pomembno vlogo, a definitivno ni vodilo knjige, kar sem po izpostavljenosti tako na prvi kot na zadnji platnici mislila.

Zelo sem vesela, da sem si v Bergnu kupila svoj izvod. Še nikoli nisem med branjem označila toliko citatov. V svojo beležko sem jih prepisovala več dni. To knjigo bom definitivno ponovno prebrala, priporočila vsakomur, ki me bo bil pripravljen poslušati in morda podarila za kakšno darilo.

Res toplo priporočam. Ali ste prebrali Three Daughters of Eve ali morda katero prevedeno delo pisateljice Elif Shafak?

Prijetno branje,

Pina

ponedeljek, 13. november 2017

Diana Gabaldon: Voyager

Tretji del serije Outlander (Tujka) zopet združi Jamia in Claire ter nam pred tem končno oriše njuno ločeno življenje.


Avtor: Diana Gabaldon
Naslov: Voyager (Outlander #3)
Leto izdaje: 1994
Založba: Bantam Dell
Št. strani: 1059
ISBN: 978-0-440-21756-5
Žanr: zgodovinski roman

Če se še nikoli niste srečali s serijo Tujka/Outlander, vam predlagam, da raje preberete objavo z naslovom Outlander in jaz ter se morda še sami navdušite nad to serijo.

Minilo je dvajset let od bitke pri Collodnu ter Clairinega odhoda nazaj v prihodnost. Po tem dolgem času narazen, sta se Jamie in Claire vsak v svojem svetu spremenita. Ali bosta ponovno našla pot eden k drugemu in se ponovno spoznala. Kam ju vodi novo, dolgo potovanje?

Obsežno tretjo knjigo sem začela brati istočasno s prihodom tretje sezone serije. Pri meni ima pač knjiga prednost pred serijo, da lahko oboje doživim čim bolj pristno. Branja sem se zelo veselila, a hkrati nisem vedela, kaj pričakovati, saj sem domnevala, da bo ritem pripovedovanja v primerjavi s prejšnjima deloma drugačen. In res je bilo tako.

Prvo tretjino zgodbe vidimo čez oči večih likov. Jamie se mora naučiti živeti brez Clair ter se spoprijeti z posledicami zatrte jakobinske vstaje. Claire in Frank skupaj vzgajata Brianno. Deležni pa smo tudi Brianninega pogleda na materin ponovni odhod v preteklost ter Rogerjevega raziskovanja. Pripovedovanje je v tem prvem delu stkano tako, da bralec izve za vse ključne dogodke, ki so se odvila v času ločitve glavnih junakov. Bala sem se, da me ta del zgodbe nebo zanimal, a temu ni bilo tako.
Claire. The name knifed across his heart with a pain that was more racking than anything his body had ever been called on to withstand.
If he had an actual body anymore, he was sure it would have doubled up in agony. He had known it would be like this, when he sent her back to the stone circle. Spiritual anguish could be taken as a standard condition in Purgatory, and he had expected all along that the pain of separation would be his chief punishment – sufficient, he thought, to at one for anything he'd ever done: murder and betrayal included. (str. 4)

Zelo mi je bilo všeč, da sem bolj spoznala Brianno, njeno osebnost in razmišljanje. Tako ni več le otrok, zaradi katerega je Claire zapustila Škotsko, ampak lik, ki bo verjetno dobil svojo zanimivo zgodbo.

Na začetku serije je Claire po pomoti pristala v letu 1743, tokrat se je zavestno odločila, da se vrne. Sama s seboj bije bitko o odločitvi in ko se končno vrne, je srečanje med njo in Jamijem bolj negotovo, kot sem pričakovala. Ponovno morata spoznati osebi kateri sta postali tekom let. Vse ne bo tako enostavno.

Seveda knjiga ne bi bila tako obsežna, če se dogajanje ne bi bilo napeto in zanimivo. Jamie in Claire se odpravita na potovanje, ki jo vodi na drugo stran sveta. Kaj več pa ne bi razkrila. Zgodba me je ponovno opomnila, da je vsak lik vpleten v pripovedovanje z razlogom in da nanj ne smem pozabiti, saj me bo čez nekaj poglavji lahko presenetil.

„I think perhaps the greatest burden lies in caring for those we cannot help.“ (str. 172)

Naj omenim še to, da mi je zelo žal, da po tem, ko se glavna junaka zopet združita v zgodbi, pripoveduje le še Claire. Čeprav Jamie govori o svojih čustvih in razlogih za svoja dejanja, bi zelo rada slišala zgodbo tudi iz njegove strani. Zelo me zanima tudi, kaj se dogaja z Brianno in Rogerjem v 20. stoletju po Clairinem odhodu.

Kam se bo odvila četrta knjiga v seriji tokrat ne slutim. To je malo čuden občutek in upam, da ne bom dolgo odlašala z branjem, a po izkušnjah sodeč, se je bom lotila čez eno leto.

Meni so knjige iz serije Outlander zelo všeč. Serija je pa tudi razred zase. Kaj je vam bolj všeč: knjige ali serija?

Prijetno branje,
Pina




četrtek, 9. november 2017

Tu je Bukla na buklo Facekook stran!!

Bil je že skrajni čas, da uredim Bukla na buklo Facebook stran. Sedaj je tu! Najdete jo na desni strani zgoraj  ali pa s klikom na povezavo. Potem pa pritisnete like in pogosteje se bomo lahko pogovarjali o knjigah in dobrem čaju.




Prijetno branje, 
Pina.

Finally Fall Book TAG

Prišla je jesen in na YouTube sem videla ta teg. Na drevesih je še nekaj pisanih listov, zato sem sedaj raje pohitela s to objavo.


  1. Jeseni je zrak svež in čist: poimenuj knjigo z živim prizoriščem.
Knjige iz serije Outlander Diane Gabaldon. Njeno pisanje je tako živo, da se mnogotera prizorišča kar rišejo pred očmi. Predvsem pa mi je všeč, da je dogajanje primarno postavljeno na Škotsko.

  1. Narava je lepa, a hkrati umira: poimenuj knjigo, ki je lepo napisana, a se spoprijema z temami izgube in žalovanja.
To je zame nepozabna knjige Three Daughters of Eve avtorice turškega porekla Elif Shafak. Njene knjige so res nekaj posebnega. Definitivno najboljša knjiga, ki sem jo letos prebrala, se ukvarja z vprašanji Boga, pripadnosti, medčloveškimi odnosi in izgubo.

  1. Jeseni gremo nazaj v šolo: deli neleposlovno delo, ki te je nekaj naučilo.
Letos poleti sem prebrala knjigo Na tesnobi novinarke in prevajalke Damjane Bakarič. Damjana piše o svojih izkušnjah z tesnobo in anksiozno motnjo, vmes pa vplete še pričevanja drugih.

  1. Da bi ti ostalo toplo, je dobro, da čas preživiš z ljudmi, ki jih imaš rad: del katere družine/gospodinjstva/kroga prijateljev bi bil rad.
To je trenutno zame zalo lahko vprašanje. Z veseljem bi čas (v mirnem obdobju) preživela z Rhysom, Feyre, Azrielom, Cassianom, Mor in Amran serije A Court of Thorns and Roses avtorice Sarah J. Maas. Ravno sem končala knjigo A Court of Wings and Ruin in jih že pogrešam.

  1. Barvni listi se kopičijo na tleh: pokaži nam kupček jesensko obarvanih hrbtov knjig.

  1. Jesen je popoln čas za pripovedovanje zgodb ob ognjišču: z nami deli knjigo, v kateri nekdo pripoveduje zgodbo.
Zelo zanimiv in nenavaden pripovedovalec pripoveduje eno mojih najljubših knjig Kradljivko knjig avtorja Marcusa Zusaka.

  1. Noči postajajo vedno bolj temne: z nami deli temno, srhljivo branje.
Zelo žalostna in srhljiva knjiga, v kateri najdemo prečudovite ilustracije, je mladinska knjiga 7 minut čez polnoč Patricka Nessa. Knjiga mi je presenetila in dotolkla hkrati.

  1. Dnevi so vedno bolj mrzli: poimenuj kratko knjigo, ki ti na hladen in deževen pogreje srce.
Pred nekaj leti sem prebrala kratko knjigo Sundays at Tiffany's Jamesa Pattersona. Zgodba o Jane in Michaelu ti hkrati malo stre in pogreje srce. Po mojem mnenju je knjiga boljša od filma.

  1. Jesen se vrne vsako leto: katera je tvoja stara priljubljena knjiga, h kateri bi se rad kmalu vrnil.
Teh je kar nekaj. Zelo rada bi ponovno prebrala Heidi Johanne Spyri ter vse knjige o Harryju Potterju, ki so mi tako zelo ljube, da z ponovnim branjem zelo oklevam,

  1. Jesen je pravi čas za udobno branje: deli z nami svoj najljubši bralni dodatek.
Berem lahko kjerkoli in kadarkoli, da še najraje ob res veliki skodelici dobrega čaja.

  1. Razširi ljubezen do jeseni in tagaj nekoga.
 Vsak, ki ima željo, naj v komentarjih pusti odgovor na eno vprašanje.


Prijetno branje,
Pina

petek, 3. november 2017

Book Haul #13: Nekaj malega iz Norveške

Pred nekaj tedni sem bila na počitnicah v Bergnu na Norveškem. Že na letališču v Oslu sem videla dobro založeno knjigarno, v kateri mi je srce začelo od vznemirjenja hitreje utripati.


V centru Bergna sta na vsaki strani trga dve veliki lepi knjigarni. V eni od teh so bili vsi angleški romani v mehki vezani znižani za 50%. In imeli so jih veliko. Vse kar si srce lahko poželi: klasike, nominirance za nagrade, najbolj prodajanje romane in knjige, o katerih nihče ne govori na medmrežju, a bralca s svojo sinopso in lepo naslovnico pritegnejo. Odločila sem se, si lahko izberem le dve knjigi. Prostora v potovalki in v knjižni omari namreč nimam na pretek.


Three Daughters of Eve pisateljice Elif Shafak je najboljša knjiga, ki sem jo letos prebrala. Knjigo sem si prvotno izposodila v knjižnici. Ko sem to lepo mehko vezavo videla razstavljeno na mizi v knjigarni, sem jo preprosto morala vzeti s seboj. Res sem zelo vesela, da imam sedaj na polici svoj izvod in lahko malo polistam po njem, saj mi knjiga kar ne gre iz glave.
Books were liberating, full of life, she preferred being in storyland to beeing in her motherland. Refusing to leave her room on weekends, munching on apples and sunflower seeds, she finished one borrowed novel after another. She discovered that intelligence, like a muscle, needs to be exercised with increasing levels of stress, if it were to grow to its full potential.


Kot drugo knjig osem si izbrala leta 2016 zelo priljubljeno delo Sarah Parry The Essex Serpent. V tem zgodovinskem romanu se mešata ljubezen in elementi folklore. Komaj čakam, da jo vzamem v roke, saj sem slišala mnogo dobrega o njej. Mar ni naslovnica prečudovita?

Ko sem na letališču čakala na let iz Bergna v Oslo, sem še enkrat zavila v knjigarno, se počasi prebijala od police do police, jemala knjige v roke ter po tiho vzdihovala nad vsemi knjigami, ki jih ne moram imeti. V oči mi je padla ta prelepa ne fiktivna knjiga o skandinavskih ljudeh in življenju. Že lani sem se zaljubila v Norveško in bi rada vedela čim več o njej. Tako sem kupila knjigo Scandinavians: In Search of the Soul of the North Roberta Fergusona. Še ena knjiga, za katero komaj čakam, da jo preberem.


Ko sem pozno zvečer končno prišla nazaj domov, me je na postelji čakal paket, v njem pa knjiga in še nekaj pripomočkov za uspešno branje. Nočni cirkus Erin Morgenstern sem zadela na blogu http://knjigoljubka.blogspot.si/. Še enkrat najlepša hvala Maji, ki vodi tako zanimiv blog, na katerem lahko vedno najdete novo inspiracijo za branje. Obiščite ga.


Mislim, da je vsem štirim knjigam skupna res lepa naslovnica. Jaz se jih kar ne moram nagledati. Katera naslovnica vam je najbolj všeč?

Kaj sem prebrala na potovanju, si lahko izveste tu.

Prijetno branje,
Pina


petek, 27. oktober 2017

Moje počitniško branje: Norveška 2017

Prejšnji mesec sem bila na teden dni dolgem potovanju na Norveškem. Ker to niso bile počitnice s poležavanjem in kupom knjig, sem s seboj vzela svoj elektronski bralnik, ki mi ponuja veliko izbito in je lahko prenosljiv.


Na potovanju rada izberem knjige, ki me bodo zamotile, da bo čas na poti hitro minil. Ker vem, da med branjem ne bom zelo pozorna, ne izbiram knjig, ki bi jih rada prebrala v miru. Tako sem si na bralnik naložila nekaj brezplačnih knjig za Kindlovo aplikacijo. Knjigo, ki jo trenutno berem, si naložim tudi na telefon, da jo imam tako vedno pri sebi. Tokrat sem tekom enega tedna potovanja v Bergen in nazaj prebrala 5 del. Bom šla kar po vrsti.


Melanie Summers: The Royal Treatment (The Crown Juwels Romantic Comedy #1). 2017

Ta komedija je kot film za tv. Tessa Shart je na svojem blogu najostrejši kritik kraljeve družine. Ko premier napove referendum za ukinitev monarhije, prestolonaslednik princ Albert povabi Tesso za dve meseca v kraljevo palačo. Kaj se zgodi si preberite sami.

Če napišem po pravici, sta mi oba glavna lika sprva šla na živce. A po prvih nekaj poglavjih se mi nista zdela več tako enoplastna in pristranska, saj njuna osebna zgodba pojasni njuna dejanja in sta oba pripravljena premisliti in priznati, da sta ravnala narobe. Avtorica se trudi biti zabavna, a ji to ne uspe zmeraj. Vsekakor ji pa uspe s prizorom v katerem Tessa preizkuža trak za hitrejši tek. Preberite in smejali se boste.

„You have a scathing hatred for us that is rather unmatched.“
My face tingles, and the back of my troath suddenly aches. It's one thing to write things about a public figure, but quite another to come face to face with him.

Patricia Ryan: The Black Sheep (North Moon Bay #1). 2012

Harly pazi hišo svojega profesorja. Sredi noči neznanec vdre v hišo in začne igrati klavir. Tucker je odtujeni sin lastnika hiše, ki je preživel letalsko nesrečo. Da bi ga Harly rehabilitirala mu zada izziv. Če jo lahko v bazenu pri plavanju ujame, jo lahko ima za eno noč. Tekom poletja oba razkrijeta svoje fizične in čustvene brazgotine.

Dogajanje je zelo hitro, želela bi si, da bi bilo opisanih več manjših dogodkov. Drugače je pa to hitro branje.

„Loving rules is something I can't relate to,“ he continued. „my guess is you need them like you need to breath. Any hint of disorder, anything messy or unexpected in your life, just won't do.“

Patricia McLinn: Almost a Bride (Wyoming Wildflowers #1). 2010

Matty Brennan se po šestih letih vrne v Wayoming, da bi prevzela družinski ranč ter hitro in nepričakovano zasnubi svojo srednješolsko ljubezen Dava Curricka. Da bi za navidezni zakon na koncu lahko uspel, morata razčistiti, kaj se je zgodilo pred šestimi leti in na novo spoznati odrasli osebi, ki nista več odvisna eden od drugega.

Ta knjiga je na Amazonu brezplačna.
It was like going into the swimming hole on a spring day when they were kids. There was no edging into it, inch by inch, or, you.d never do it, The only way to go was to take the plunge.
She tooka a breath and leaped.
„I want to marry you.“


V predgovoru avtor pravi, da je to njegova najslabša kratka zgodba, kar jih je kdaj napisal. Meni se je zdela zelo zabavna. Izdana je bila v okviru paketa Humble Bundle, kjer sem jo lani tudi kupila. Zgodba je po mojem mnenju zelo smešna in zanimiva. Vsekakor pa presenetljivo branje. Več pa raje ne napišem.
Milkmen have secrets. Surely you have suspected that. Anybody who can be so bright and cheerful so early in the morning must have something to hide, sone hidden source of amusement, you may be sure.

Anna Sewell: BlackBeauty. 1877

Ta mladinska klasika bi si zagotovo zaslužila samostojno objavo, saj me je pozitivno presenetila. V zgodbi spremljamo življenje prelepega črnega konja, ki ga prvi lastnik poimenuje Black Beauty. Tekom svojega življenja dobi mnogo lastnikov in imen, bralec pa tako spozna še zelo raznolike življenjske zgodbe drugih konj. Življenje konj je takšno, kakršen je njihov lastnik. Če bo človek do živali prijazen in dobro skrbel zanjo, mu bo dobro in dolgo služila. A kaj ko temu ni vedno tako. Knjiga je na mnogih mestih izrazito kritična do človeka in družbe ter tako na mestih zelo žalostna. Black Beauty ni le mladinsko branje, ampak se dotakne in da misliti tudi starejšemu bralcu. Toplo priporočam!

Ta knjiga je na Amazonu brezplačna.

„Yes,“ she said, „he is really quite a beauty, and he has such a sweet, good-tempered face, and such a fine, intelligent eye – what do you say to calling him Black Beauty?“
„My doctrine is this, that if we see cruelty or wrong that we have the power to stop, and do nothing, we make ourselves sharers in the guilt.“

Kako pa vi izberete knjige, ki jih vzamete s seboj na potovanje?

Prijetno branje,
Pina





torek, 17. oktober 2017

Český Krumlov


Na poti iz Prage nazaj v Ljubljano, smo se z družino za dve urici ustavili v majhnem in slikovitem mestu Český Krumlov. Name je naredil tako pravljičen vtis, da se bom v prihodnje definitivno za nekaj dni vrnila.


Český Krumlov leži na okljuku reke Vltave. Leta 1992 je bilo staro mestno jedo dodano na seznam Unescove svetovne dediščine.

Korenine naselbine na tem področju segajo v staro kameno dobo, v bronasti dobi je bila tu prva večja naselbina, Kelti pa so se naselili v mlajši železni dobi. Slovani so na to področje prišli v 6. stoletju pred našim štetjem.



Z gradnjo gradu je okoli leta 1240 začela lokalna premožna družina Vitkovic. V dokumentih je utrdba prvič omenjena leta 1253. Leta 1302 je rodbina Vitkovic izumrla in kralj Vanceslav II. je to področje podelil rodbini Rosenberg, ki so bili zelo dobri trgovci.

William Rosenberški je gradprenovil v renesančnem stilu. Leta 1602 so Rosenberški grad prodali Habsburžanom, ki so ga kasneje podarili rodbini Eggenberških. Od leta 1719 do 1945 je bil grad v lasti rodbine Schwarzberg.



Čez grad, ki je zgrajen skali in do katerega je na Češkem večji le še praški, se lahko sprehodimo brezplačno. Preko notranjega prvega in drugega dvorišča pridemo do arkad, na katerih najdemo kipe svetnikov in za njimi prečudovit razgled na mesto. Sprehodimo se lahko tudi po grajskih rokokojskih vrtovih. Notranjost gradu si je mogoče ogledati le z vodstvom.



Kot že rečeno smo si Český Krumlov zbrali za postanek, da si pretegnemo noga in še kaj vidimo na poti iz Prage nazaj domov. V vročem poletnem dnevu, je bilo pohajkovanje po senčnih in ozkih ulicah zelo prijetno.

Povzpela sem se na grajski stolp, iz katerega je prečudovit pogled na celotno mesto. Vzpon na grajski tolp ni preveč naporen in po mojem nujen ob obisku mesta.



Obisk tega mesta na koncu potovanja je bil zame pravšnji zaključek dopusta, saj o njem premišljujem še danes. Vsekakor se bom vrnila, saj ni preveč oddaljen od Ljubljane. Želim si spustiti se po Vltavi, v njej ob slikovitem pogledu na grad namakati noge ter raziskovati in pohajkovati po ulicah, ko le te niso polne turistov. Tudi vodenega obiska gradu bi se rada udeležila.

Mislim, da mi je Český Krumlov tako zelo všeč zaradi svoje slikovitosti, zelene narave, ki ga obkroža in predvsem prisotnosti vode. Vltava, ki se vije skozenj, mesto razpolavlja in tudi povezuje. Ljudje se zbirajo ob obrežju, vozijo po njej s kanuji in čolni ter namakajo noge. Vse to bi rada počela tudi sama.



Ali ste že obiskali Český Krumlov?


Prijetno potepanje,

Pina

četrtek, 12. oktober 2017

Carrie Hope Fletcher: All that she can see

Brez slabih občutkov ni dobrih in oboji nas delajo človeške.


Avtor: Carrie Hope Fletcher
Naslov: All that she can see
Leto izdaje: 2017
Založba: Sphere (Little, Brown Book Group)
Št. strani: 354
ISBN: 978-0-7515-6317-7
Žanr: sočasen roman, magični realizem

Cherry ima redek dar. Vidi vsa negativna čustva ljudi v obliki pošasti, ki se oklepajo svojih lastnikov. Oče jo je naučila umetnosti peke. Tako sedaj v svoji pekarni v majhnem obmorskem mestecu pomaga ljudem s posebnimi slaščicami polnimi pozitivnih čustev. Ko se med Cherry in Cheasom razvije nezdrava tekmovalnost, se bo svet za oba spremenil.

Zgodba govori o čustvih, dobrih in slabih, ki jih ljudje čutimo. Nekatera čustva postanejo naš stalni spremljevalce. Tako Cherry vedno spremlja Osamljenost, saj se že od otroštva zaradi svojega daru počuti drugačno in osamljeno. Všeč mi je bilo sporočilo knjige, da osebo naredijo človeško njegova čustva in da brez negativnih čustev ni pozitivnih.

She didn't know why but she had realised a long time ago that no matter where she opened up her bakeries, some kind of line was always drawn at the doorway, a line that no bad feeling could cross. Maybe it was because of all the goog feeling she+d contained inside her shop.


Knjiga je zaradi svoje fizične oblike z velikimi presledki in črkami zelo hitro berljiva. Tudi hitri potek dogajanja pripomore k temu.

Z dogajanjem sem imela nekaj problemov. Vedela sem, da to ne bo bila ljubezenska zgodba. S tem ni nič narobe. A ljubezni med glavnima junakoma kar nisem mogla verjeti. Saj po neki strani je logično, da sta se našli dve osamljeni duši, ki drug v drugem vidita svoje nasprotje, ki ju dopolnjuje, a se mi je vse skupaj zdelo prehitro.

„These things are never black and white. Feelings and friendships and relationships – they're complicated. Even when things are going well, it can still be so messy.“

Zgodba me je v zadnji tretjimi presenetila s svojo okrutnostjo in brutalnostjo. Nekako, zaradi prvega dela zgodbe in nežne ter domišljije polne naslovnice, tega nisem pričakovala. S tem delom sem tudi na vsebinski ravni imela težave, saj se mi je zdelo, kot da berem neko drugo knjigo. Ob koncu sem pa samo dvignila svojo (že zelo zaspano) obrv in si milila „a to je sedaj to?“.

Na tej knjigi se še ni nabral prah, saj sem jo dobila šele nedavno. Ker mi je avtorica Carri Hope Fletcher zelo simpatična, pozitivna in zanimiva mlada ženska, ki jo redno spremljam na Instagramu in Youtubu, sem se odločila, da bom pohitela z branjem te knjige. Zelo sem si želela, da bi mi bila knjiga všeč, a žal temu ni bilo tako. Preden sem začela brati knjigo, nisem dobro vedela, o čem govori. Da bo govora o peki in občutkih se mi je dozdevalo. A se mislila, da zgodba ne bo zavila v tako zelo nenavadno smer.

Res ne bi rada izdala preveč ali vas odvrnila od knjige, to je konec koncev samo moje mnenje. Zgodba me je morda presenetila. Ideja zgodbe in njeno sporočilo sta mi všeč. Dajte ji priložnost, saj me zanima, kakšno je vaše mnenje. Ali pa poiščite Carrie na socialnih omrežjih. Zagotavljam vam, da vam ne bo žal.

Katera je vaša najljubša torta? Jaz vedno naročim Sacher torto.

Prijetno branje, 
Pina


petek, 6. oktober 2017

D.H. Lawrence: Il Duro

Popotovanje v italijansko kulturno dediščino preko štirih kratkih esejev.



Avtor: D. H. Lawrence
Naslov: Il Duro
Leto izdaje: 2015 (1916, 1932)
Založba: Penguin Classics
Št. strani: 55
ISBN: 978-0-14-139863-1
Žanr: eseji

D.H. Lawrence je živel in ustvarjal med letoma 1885 in 1930. Il Duro je naslov knjižice v zbirki Penguin Little Black Classics in vsebuje štiri kratke skice iz avtorjevega potovanja po Italiji v začetku 20. stoletja. Prve tri so bile objavljene leta 1916 v Twilight in Italy, tadnja pa leta 1932 v Etruscan  Places.

V tej tanki knjižici najdemo štiri kratke zgodbe, ki jih je avtor sicer doživel v Italiji, a služijo kot okvir za premislek o človeku, njegovi naravi in zgodovini.

Všeč mi je bil način pisanja, ki je pred mojimi očmi narisal slike italijanske pokrajine, vonja in občutja. Jezik je tekoč in zelo lep. Za videnim in ljudmi, ki jih sreča avtor se skrivajo prispodobe in razlogi za razmišljanje o kulturi, arhitekturi, religiji, človeku ter razlikah posamezniki.

He seemed like a crystal that has achieved its final shape and has nothing more to achive.

Všeč mi je bilo, da sem med branjem razmišljala o vprašanjih in odnosih, ki jih avtor načenja. Mislim, da je knjižica vredna ponovnega branja. Najbolj me je pritegnilo vprašanje zadnjega eseja, kaj naredi narod narod, ki izvira iz avtorjeve teze, da Etruščani niso bili ne narod in ne nacija.

The idea that our history emerged out of caves and savage like-dwelling is puerile. Our history emerges out of the closing of a previous great phase of human history, a phase as great as our own.

Ta majhna črna knjižica je pri meni dosegla svoj namen. V meni je vzbudila zanimanje za nadaljnja avtorjeva dela. Na svojem bralniku imam dve njegovi knjigi. The Rainbow in Women in Love sta tako sedaj na mojem prednostnem seznamu knjig.

Če kdaj naletite na kakšno majhno črno knjižico iz te zbirke, ki vsa vsaj malo zanima, vam predlagam, da jo vzamete s seboj, saj vas bo morda seznanila z vam še neznanimi avtorji. Mar ni to nekaj lepega.

Ali imate doma kakšno majhno črno knjižico iz te zbirke? Jaz jih imam še kar nekaj, ki me čakajo na polici.

Prijetno branje,
Pina

torek, 19. september 2017

Book haul #12: Nekaj novega in nekaj starega

Book Depository me je pogrešal! Tako se je v mojem email predalu znašel kupon za 10% popusta. Enkrat sem takšno ponudbo prezrla, a tokrat se ji nisem mogla upreti. Zase sem izbrala tri knjige, očiju pa sem naročila dve.


Že vse od izida sem želela prebrati biografijo fantov iz skupine McFly. Knjigo McFly: Unsaid Things... Our Story so končno ponatisnili in zato nisem dolgo oklevala.


Izbrala sem si tudi lepo trdo izdajo knjige All That She Can See avtorice Carrie Hope Fletcher. Že zelo dolgo si želim prebrati kakšno njeno delo, da lahko končno ugotovim, ali mi je njen način pisanja všeč.


Pri super ponudbah sem odkrila knjigo, katere naslov me je hitro prepričal v nakup. Avtobiografija astronavta Chrisa Hadfielda An Astronaut's Guide to Life on Earth ima res zanimivo in lepo naslovnico. Komaj čakam, da jo preberem.


Profesionalni kolesar Thomas Dekker v knjigi The Descent govori o svoji izkušnji z dopingom. Druga knjiga za očija, ki je še na poti, nosi naslov Shut up Legs! Jensa Voigta.


Poleti sem se rada sprehajala po Ljubljani in vedno sem pokukala v kak antikvariat. Nekaj krat se je zgodilo, da sem imela srečo in sem naletela na knjige, ki sem jih že dolgo iskala. Biografijo Franc Jožef avtorja Jean-Paul Bleda sem za rojstni dan podarila mami.

Zbirko Baletni copatki sem prebrala večkrat in je ena mojih najljubših. A te knjige se danes zelo težko najde. Imela sem veliko srečo, da se našla zadnjo v zbirki. Labodje pero Lorne Hill me sedaj čaka na moji polici in mami, da jo po dolgih letih zopet preberem.


The Day of the Triffids Johna Wyndhama je moderna klasika in ena mojih najljubših knjig. Ko sem našla staro Penguinovo izdajo romana The Chrysalids, sem jo z velikim nasmeškom na obrazu kupila.


Za konec sem prihranila težko pričakovano knjigo, ki mi jo je le za 4£ prinesel stric iz Anglije. Tretji del serije A Court of Thorns and Roses nosi naslov A Court of Wings and Ruin. Polna sem pričakovanja, da preberem, kako se nadaljuje zgodba izpod peresa Sarah J. Maas.


Katero knjigo ste kupili kot zadnjo?

Prijetno branje,
Pina