Poišči buklo

sobota, 31. december 2016

Book Haul #9: Božiček je prišel

Ta Božič je Božiček končno ugotovil, da je zame preprosto najti darilo. Le v knjigarno je potrebno zaviti.


K filmu spada knjiga in tako sem dobila prečudovito izdajo Fantastic Beasts and Where to Find Them, The Original Screenplay. Knjiga je tako zelo lepa, vsak detajl je dodelan. Komaj čakam, da jo previdno vzamem v roko.


Že kar zajetnemu kupčku se je pridružilo še 14 Penguinovih majhnih črnih knjižic Little Black Classics:
  • Gerard Manley Hopkins: As kingfishers catch fire (no. 02)
  • The Saga of Gunnlaug Serpent-tongue (no. 03)
  • Apollonius of Rhodes: Jason and Medea (no. 18)
  • Petronius: Trimalchio's Feast (no. 21)
  • Henry Mayhew: Of Street Piemen (no. 26)
  • Mary Kingsley: A Hippo Banquet (no. 32)
  • Charlotte Perkins Gilman: The Yellow Wall-Paper (no. 42)
  • Richard Hakluyt: The Voyage of Sir Francis Drake Arounde the Whole Globe (no. 65)
  • Homer: Circe and the Cyclops (no. 70)
  • D.H. Lawrence: Il Duro (no. 71)
  • Katherine Mansfield: Miss Brill (no. 72)
  • Ivan Turgenev: Kasyan from the Beautiful Lands (no. 75)
  • Virgil: O Cruel Alexis (no. 76)
  • Speaking of Siva (no. 79)

Nek drugi Božiček pa mi je prinesel prikupno kriminalko Rite Falk Winterkartoffelknödel.


Je tudi vas pod smrekco čakala kakšna knjiga?

Prijetno branje,
Pina

petek, 23. december 2016

Cassandra Rose Clarke: The Pirate's Wish

Nepredvidljiva pripoved polna domišljije, magije in pravljičnih bitji. 
   
Avtor: Cassandra Rose Clarke
Naslov: The Pirate's Wish
Leto: 2013
Založba: Strnge Chemistry
Št. strani: 325
ISBN: 978-1-908844-28-6
Žanr: Mladinska fantastika


Annana in Naji ostaneta ujeta na magičnem otoku. Najti morata način, da preživita in zapustita otok ter opravita tri nemogoče naloge in tako izničita urok, zaradi katerega se ne morata ločiti. Pri tem se jima na poti pridruži nenavaden sopotnik.

Prvo knjigo The Assassin's Curse sem prebrala pred dvema letoma. Če prvega dela niste prebrali, vam predlagam, da nadaljujete branje raje tu, kjer sem zapisala svoje misli o prvem delu te duologije. Če boste brali naprej boste izvedeli preveč. Po mojem mnenju se obe knjigi izplača prebrati.

V prvi knjigi je pripovedovalec Ananna. Že po nekaj straneh sem si zaželela, da bi slišala tudi Najijevo stran zgodbe. In kmalu je se to tudi zgodilo. Tako v drugi knjigi slišimo zaradi spleta okoliščin občasno tudi Najijev glas, njegova čustva in bolečino. 


Po mojem mnenju imata obe knjigi kar nekaj pozitivnih lastnosti, ki jih v mnogih drugih knjigah namenjenih mlademu občinstvu primanjkuje. Zgodba je napeta, a se odvija na nepredvidljiv način. Rešitve zapletov so po mojem mnenju edinstvene. Opisi magičnih bitji so slikoviti in pojave se bralcu kar same rišejo pred očmi.

Mislim, da mi je bila zgodba všeč tudi zato, ker se ni razvila v smer, kjer bi glavno vlogo igra ljubezen (pa naj bo to med dvema ali za ta žanr tako značilen ljubezenski trikotnik). V drugi knjigi igra ljubezen med Najijem in Ananno sicer pomembno vlogo, a ni središče zgodbe. Prav tako mi je všeč konec zgodbe, ki se nanaša na njun odnos in pokaže njuno odraslo plat.

V prvem delu smo spoznali Marjani, ki se spoprijatelji z Ananno. V drugi knjigi se zopet pojavi. Tokrat nam razkrije svojo zgodbo, ki me je presenetila in zaradi katere, bi rada vedela več o njenih pustolovščinah. Marjanina zgodba ter njene odločitve z knjigi lahko vidimo tudi kot alternativo Ananninim, a se Ananna zaveda, da sta ona in Marjani različni ter to spoštuje.

Najbolj me je navdušil razvoj glavnih dveh junakov. V prvem delu spoznamo dve mladi osebi, ki sta ujeti v družinska pričakovanja in družbene predpostavke. Tekom zgodbe se spremenita v mladi odrasli osebi, ki poznata svoje vrline in pozitivne lastnosti, cenita prijateljstvo ter premoreta pogum, slediti svojim sanjam. Predvsem je razvoj v mlado žensko viden pri Ananni. Pri njej mi je bila všeč njena preprostost, odprtost in pogum. A vsekakor ni popolna junakinja, saj se prepusti močnim čustvom in v enem takih trenutkov skoraj izda Najija. Cenila sem tudi, da je po premisleku pripravljena priznati svoje napake, se iz njih učiti ter tudi uvideti druge možne rešitve situacij.

Da morda še malo povečam vaše zanimanje za to knjigo, so tu tri nemogoče naloge, ki jih morata izpolniti glavna junaka:
  1. Hold the princess's starstones skin against stone,
  2. create life out of violence,
  3. experience true love's kiss.

Med branjem sem se morala zelo potruditi, da nisem knjige prelistala naprej. A mi je nekako uspelo, da tega nisem naredila, zato me je zadnjih 20 strani zelo prijetno presenetilo. Pisateljica je uporabila svojo domišljijo in po mojem mnenju izviren način rešitve zapleta ter me s tem zelo navdušila.

You're never going to get rid of me. Not as long as your blood flows through my veins.

The Assassin's Curse in The Pirate's Wish bi bile po mojem odlični zgodbi za adaptacijo v obliko serije. Če bi se to kdaj zgodilo, čeprav je verjetnost zelo majhna, bi se od zadovoljstva široko smejala. Tekom zgodbe smo spoznali kar nekaj zanimivih likov in prepričana sem, da so njihove zgodbe prav tako zanimive.

Leta 2014 je založba Strange Chemistry propadla. A nič se bati. Oba dela bosta izšla pri Saga Press predvidoma 7. februarja 2017 v enem delu pod imenom Magic of Blood and Sea.

Knjigi bi priporočila vsem mladim in tistim, ki imajo radi zanimive, edinstvene in magične zgodbe.

Ali ste morda to zgodbo prebrali?

Prijetno branje,
Pina

petek, 16. december 2016

FILM: Magične živali

Nostalgija in užitek v enem filmu.

Naslov: Fantastic Beasts and Where to Find Them
Leto: 2016
Žanr: domišljijska pustolovščina
Igralci: Eddie Redmayer, Katherrine Waterston, Dan Fogler, Colin Farrell, Ezra Miller
Režiser: David Yates
Jezik: angleščina
Dolžina: 2h 20min/140min

O čem govori film ne bom napisala, saj sem v kinu zelo uživala, čeprav prej nisem vedela skoraj nič. Če boste brali naprej, boste morda zvedeli več, kot bi radi. Zato le hitro v kino potem v komentarjih deli svoje vtise.

Mislim, da bo to postal moj najljubši film leta 2016. Moja čustvena vpletenost v ta film je zelo visoka, zato sem skoraj 100% pristranska, a se bom vseeno potrudila in na film pogledala iz kritičnega stališča.

Zgodba se odvija v New Yorku po prvi svetovni vojni. Prvič se srečamo s čarovniško družbo izven Velike Britanije. A le ta je prikazana skozi oči Newta Scamandra, angleškega čarovnika in nam tako pokaže razlike med obema družbama.

V zgodbi se prepletata dve pripovedi. Iskanje magičnih živali, ki so ušle iz kovčka ter iskanje pošasti, ki stoji za razdejanjem in preplahu v New Yorku in je vzrok za protimagično gibanje. Večino filma je dominantna prva zgodba, ki nam prikaže vse čarobne prizore in skrbi za izrazit zabavni učinek, ki gledalca dobro nasmeje. Druga pripovedna nit je seveda predstavljena že na začetku filma ter počasi napreduje in doživi hiter in buren vrhunec na koncu filma. Med gledanjem filma sem na trenutke pozabila na bolj temačno plat zgode in potrebovala sem zelo dolgo, da sem ugotovila, kam vodi, saj so jo preglasili zabavni trenutki in fascinantni pogledi na magična bitja. Poteka zgodbe v nadaljevanjih ne znam predvideti, zato me le še bolj zanima.

Kot že rečeno se zgodba odvija v New Yorku. Kot umetnostni zgodovinarki, mi je bilo zelo všeč videti, kakšen je bil New York v 20. letih. V nasprotju z resničnim svetom mesta je v filmu zelo očitno, da so magične živali ustvarjene z računalnikom.

Film ima izrazito temo preganjanja čarovnikov ter drugačnosti, ki je povezana z nerazumevanjem in strahom. Skrivanje vsakršnega obstoja magije iz strani magičnega ministrstva odpira vprašanje, koda pravzaprav ščitijo, sebe ali druge prebivalce Amerike.
V filmu naletimo tudi na opozorilo ali komentar, da Združene države Amerike še vedno dopuščajo smrtno kazen. Prizor stola v popolnoma beli sobi zelo spominja za električne stole ali stole, v katerega priklenejo obsojenega na smrt za izvršitev smrtne kazni. Ta prizor me je navdal z grozo in občutkom neizbežnosti. Ta odlomek filma tudi odpira vprašanja, kdo, zakaj in kdaj ter s kakim načinom lahko določi kazen.

Še nekaj besed o igralski zasedbi in filmskih likih.
Eddie Radmayer je svojo nalogo upodobitve Newta Scamandra po mojem mnenju opravil odlično. V vsaki situaciji se mi je zdel prepričljiv. Newt je fasciniran nad magičnimi živalmi in je z njimi popolnoma sproščen. A v stiku z ljudmi je neroden, zadržan in že kar čuden. To nasprotje je Eddie res dobro upodobil.
Dan Fogler je bil zelo prepričljiv v ne-čarovnika. Všeč mi je bilo njegovo prvotno začudenje in nato sprejemanje magičnega sveta in njegova strast do peke. V mnogih pogledih je podoben Newtu, saj je v vsakdanjem življenju neroden, a pri svoji pekovski strasti sposoben in odločen.
Lik Tine Goldstein me ni ravno pritegnil. A lik je pač tak. Tina je ambiciozna in živi le za svojo službo.
Zato pa mi je bila bolj všeč njena sestra Queenie, ki je veliko bolj pametna in spretna, kot bi ji mnogi pripisali.
Skratka zasedba je res odlična: fanatičen Ezra Miller kor Credence Barebone in Samantha Morton kot Mary Lou Barebone.

Ob ogledu prvega napovednika sem mislila, da ni Colin Farrell ne bo všeč. A sem se zelo zmotila. Njegova upodobitev Percivala Gravesa je po mojem mnenju zelo prepričljiva. To, da ga v nadaljevanjih ne bomo več videli, me je res zelo razočaralo. Johnny Depp, ki bo v nadaljevanju zapolnil to vlogo, mi ne ustreza. V tem filmu ga vidimo čisto na koncu za nekaj sekund. In v teh nekaj sekundah vidimo lik, karikaturo z pogledom, ki ga je Depp v preteklih nekaj letih prenesel že v mnogo likov in je po mojem mnenju že močno iztrošen. Poizkušala se bom prepustiti nadaljevanju in njegovi vlogi, a ne vem, če mi bo to res uspelo. Pustimo se presenetiti?

Glasba iz filmov o Harryu Potterju je že kar legendarna. Na glasbeno podlago filma Magične živali med gledanjem nisem bila pozorna in se je ne spomnim. Spomnim se le trenutkov, ko so uporabili temo iz Harrya Potterja in me je preplavil topel občutek poznanega. Ob prihodnjem ogledu nameravam več pozornosti posvetit glasbi. Glasbo za ta film je napisal James Newton Howard. Njegovo glasbo smo slišalo že v filmih serije Igre lakote, King Kong, Vitez teme in Čedno dekle.

Ob ogledu filma v kinu sem zelo uživala, saj videti vse te magične živali. Malo manj kot dve uri in pol sta minili kot bi treni. Zelo rada bi film videla še enkrat, da bi odkrila nove detajle, ki so mi ob prvem ogledu ušli. Nato pa bi ponovno prebrala knjigo, da bi si bolje predstavljala nekatere magične živali.

Uf...sem se kar dobro razpisala in še bi lahko nadaljevala. Za konec le še informacija, da naj bi bilo v seriji 5 filmov. Po do sedaj objavljenih informacijah naj bi nadaljevanje luč kinematografov ugledalo šele novembra 2018. Čez dve celi leti! Po mojem mnenju je časovni razmak zelo zelo dolg. Saj razumem, da taka produkcija vzame veliko časa in denarja, a hkrati ne moram mimo pomisleka, da je to le način pridobiti še večje občinstvo.

Res me zanima, kakšno je veš mnenje o filmu. Prosim dajte si duška v komentarjih, kot sem si ga jaz v tej objavi.

Pina

P.S.: Prevod magične živali (angleško fantastic beasts) mi kar ne gre izpod prstov in jezika. Veliko raje bi napisala magična bitja.

četrtek, 08. december 2016

Filmi, ki sem jih videla v novembru 2016

V novembru sem si ogledala manj filmov. Sem pa bila zato kar dvakrat v kinu. Lepo se videti polno kinodvorano. Izkušnja filma je čisto drugačna, kot če lahko število obiskovalcev prešteješ na prste rok.

Če si želite ogledati napovednik za katerega od spodnjih filmov, kliknite na slovenski naslov.

  1. Moja obilna grška poroka 2/My Big Fat Greek Wedding 2 (2016)
    Moja obilna grška poroka je bila leta 2002 pravi hit. Ta film imam prav rada, videla sem ga večkrat, kot sem zmožna prešteti in še danes me nasmeje. Že napovednik za nadaljevanje, ki so ga posneli 14 let kasneje, je razkril vse o filmu. Moja obilna grška poroka 2 me ni prepričala. Karakterje in njihove napake, ki jih delajo zabavne, poznamo že iz prvega dela. Tokrat jih niso nadgradili. Šale so iste, nič kaj sveže in se ponavljajo čez cel film. V celem filmu je bil le en trenutek, ki me je tako na prvo žogo presenetil. Če pa sedaj o njem razmišljam, me niti preseneti ne več. Maria, Toulina mati, niti obraza ne mora premaknit. Za igralca, ki igra Gusa, sem pa neprestano imela v mislih, da se ne bi smel tako naprezati in sprejeti te vloge, saj ne zgleda dovolj pri močeh. Sklep: nadaljevanja skoraj zagotovo ne bom nikoli več gledala.
  2. Pr'Hostar (2016)
    Po številu gledalcev v kinih zgleda, da samo še tisti Slovenec ali Slovenka ni videl tega filma, ki živi pod kamnom. Fante sem prej spremljala na youtubu, a ta serija ni bila ena mojih najljubših. Zato nisem bila med tistimi, ki so se začeli smejati še preden so liki odprli usta. A se vseeno uživala in to zelo. Film ima svoj šarm in svežino, ki ga na slovenskih platnih že dolgo ni bilo. V veselje mi je bilo videti tudi vrsto pred dvorano in končno zopet obiskati kino z družino. Film bom vsekakor pogledala ko pride na DVD ali na televizijske ekrane. Pravzaprav se tega že zelo veselim, da bom odkrila še kako šalo. Všeč mi je bilo, da so liki v filmu brali slovenske klasike iz zbirke Naša beseda.
  3. Soba/Rook (2015)
    Knjige nisem prebrala. Sedaj, ko sem videla film, je ostala tudi mala verjetnost, da jo bom (razen če me kdo v komentarjih prepriča v nasprotno). Film me je pozitivno presenetil. Med gledanjem, mi je mami povedala, da se knjiga konča na polovici filma. Njej se je prva polovica vlekla, daj je dogajanje omejeno na eno sobo in tri osebe. Meni je pa bil film kot celota všeč. Kako naslika svojemu sinu svet v sobi ter zbere pogum za beg. Da se s tem, ko sinu omogoči beg, njemu v tistem trenutku odpove. Ta del sem najtežje pogledala. Najbolj zanimiva mi je bila druga polovica filma, v kateri se celotna družina spopada z posledicami in ponovno privaja na skupno življenje ter na življenje na svobodi. Toplo priporočam.
  4. Magične živali/Fantastic Beasts and Where to Find Them (2016)
    Sploh ne vem, kaj naj na kratko napišem. Takoj bi šla gledati še enkrat. V naslednjih dneh bom posvetila celotno objavo temu filmu. Do takrat pa hitro v kino. V kinu pridejo res do izraza vse prečudovite in slikovite magične živali.

Kateri film vam je iz preteklega meseca ostal v spominu?

Zanima me tudi, ali imate svoj najljubši božični film? Zelo rada bi videla kakega zabavnega ali pa tudi bolj žalostnega. Važno je le, da je dober.

Pina

torek, 06. december 2016

J.K. Rowling: Magične živali

V kinih se že vrti istoimenski film in bil je že čas, da tudi jaz preberem to knjižico. 
 



Avtor: J.K. Rowling
Naslov: Newt Scamander: Fantastic Beasts & Where to Find Them
Leto izdaje: 2009
Založa: Bloomsbury Publishing
Št. strani: 123
ISBN: 978-1-4088-0301-1
Žanr: fantazija




Magične živali in kje jih najdemo je napisal Newt Scamander in pred nami je Harrijev učbenik. V predgovoru Newt pove, kako je napisal knjigo in kaj so magične živali. V nadaljevanju knjige sledi njihov enciklopedijski popis, ki je ponekod opremljen z ilustracijami.



V branju sem zelo uživala, saj me je knjiga spomnila, na obdobje, ko sem knjige Harrja Potterja kar požirala. Zelo mi je bil všeč uvod, v katerem je predstavljena kratka zgodovina ter definicija zveri. Pri magičnih živalih je nato opisan njihov izgled, kako nevarne so, kje jih najdemo ter nekaj njihovih lastnosti. Občasno ob opisu najdemo še ilustracijo.

Za branje te knjige je po mojem mnenju potrebno uporabiti predvsem domišljijo. Le tako si lahko pred oči prikličemo vsa ta zanimiva in slikovita bitja. Pri nekaterih gre seveda malce lažje, saj smo jih že videli v filmih o Harryju Potterju. Nekaj težav sem imela z imeni živali, a se vanje raj nisem poglabljala.

Najboljši del knjige so bili zapiski in čačkarije, ki sta jih v knjigi pustila Harry ter Ron. Le ti so me nasmejali in spomnili na nekatere odlomke iz nam vsem dobro znanih dogodivščin.

Magične živali so zelo lahko in zabavno branje, primerno za branje v enem kosu ali da le tu in tam malo polistamo po knjigi. Všeč mi je bilo, kako me je teh nekaj strani zopet povleklo v Harryjev svet. Sedaj komaj čakam, da vidim film. Potrudila sem se, da razen napovednikov nisem izvedela nič o zgodbi. Res komaj čakam!!

Imate morda najljubši magično žival? Moja je vsekakor zmaj.

Prijetno branje,
Pina

petek, 02. december 2016

Kokosovi poljubčki obliti s čokolado

Kokosovi poljubčki obliki s čokolado so pri nas doma priljubljeni pri vseh. Verjetno bi jih pojedel še pes, če bi nekako prišel do njih. Danes bom z vami delila ta preprost, hiter ter za prste obliznit dober recept. 

Kokosovi poljubčki so sočni ter rahli. Preliv iz temne čokolade uravnoteži sladkost poljubčka. Zanje potrebuješ le 4 sestavine. Pri tem receptu pa mi je najbolj všeč, da se uporabi celo jajce in mi v hladilniku ne ostanejo rumenjaki.


Za malo več kot 40 kosov potrebuješ:
150g kristalnega sladkorja
175 kokosa
2 veliki jajci
100g temne čokolade (predlagam 75%)

Pečico segrejemo na 200ºC.

Ločimo beljake od rumenjakov. Beljake penasto stepemo. Z rumenjaki penasto stepemo sladkor in nato vmešamo koks.

V kokosovo mešanico pazljivo vmešamo stepen beljak.

S pomočjo dveh čajnih žličk oblikujemo poljubčke. Da to lažje naredimo, žlici občasno pomočimo v vodo. Poljubčke razporedimo na pekač obložen s papirjem za peko. Malo bodo zrasti, a ne preveč, zato jih lahko razporedimo bližje eden drugemu.

V pečici naj se pečejo 10-12 min, da postanejo zlato-rjavkaste barve. Nato jih prestavite na rešetko, da se popolnoma ohladijo.

Na vodni kopeli raztopite čokolado. Nato poljubčke pomočite vanjo, lahko pa jih tudi popolnoma oblijete. Pustite, da se čokolada strdi in kokosovi poljubčki obliti s čokolado so pripravljeni.


Recept je res preprost, rezultat pa za prste oblizniti. V decembru jih bom zagotovo še enkrat spekla. Moji babi so zelo všeč in mislim, da jih bo letos dobila na Božič v dar celo škatlo.

Dober tek,
Pina