FILM: Lepotica in zver

Po filmu iz leta 1987 ter risanki iz leta 1991 lahko na velikem platnu ponovno vidimo zgodbo uročenega princa in nenavadnega dekleta v rumeni obleki.

Naslov: Beauty and the Beast

Leto: 2017

Žanr: fantastični romantični film

Igralci: Emma Watson, Dan Stevens, Luke Evens, Josh Gad, Kevin Kline, Emma Thompson, Hattie Morahan

Režija: Bill Condon

Jezik: angleščina

Dolžina: 2h 9min/129min

Dogajanje je postavljeno na francosko podeželje, kjer s svojim očetom živi Bella, ki je v očeh vaščani zaradi svoje ljubezni do knjig, nenavadno dekle. Pred mnogimi leti je princ užalil čarodejko, ki je za kazen preklela njegov celotni dvor. Da zver reši sebe in svoje podanike, mora najti pravo ljubezen, preden na rdeči vrtnici odpade zadnji list iz cveta.

Ne spomnim se, da bi kot otrok videla to risanko. Spomnim se le posameznih slik, predvsem Belline rumene obleke. Bello je tokrat upodobila Emma Watson, kar je bilo skupaj z obsežno oglaševalsko kampanjo dovolj, da sem odšla v kino.

Zelo hitro me je film presenetil, saj je zgodba bolj kruta, kot se je spominjam. Vaščani so do Belle nesramni in jo žalijo. Gaston je poglavje zase. Začela sem se spraševati, ali sem si vse dogajanje Disneyevih pravljic zapomnila napak.

Film je tudi smešen. Zelo me je navdušila animacija služabnikov v gradu, ki so zaradi uroka spremenjeni v predmete. Oni so bili moji najljubši junaki.

Bella je pravična, ljubeča in razgledana. Seveda sem se v trenutku poistovetila z njeno ljubeznijo do knjig. Emma je v intervjujih poudarjala, da je želela, da lik Belle tokrat bolj emancipiran. Zato Bella v filmu ne nositi steznikov in pet v vsakdanjem življenju, ampak je oblečena in obuta v praktične kose, ki ji omogočajo prosto gibanje.

Film definitivno izstopa zaradi sijajne kostumografije in računalniške obdelave. Seveda ni moč spregledati glasbe, za katero je skrbel Alan Menken, ki je prejel Oskarja za najboljšo originalno pesem in glasbo že za risanko Lepotca in zver iz leta 1991. Glasba in vokalni nastopi so res sijanji. A žal je po mojem mnenju prišlo do izraza, da Emma Watson nima tako močnega in globokega glasu kot njeni soigralci.

Zelo mi je bil všeč globoki glas zveri in moram priznati, da sem bila čisto malo razočarana, ko se je na koncu spremenil nazaj v princa.

Ustvarjalci so se zelo potrudili, da so v film vpeljali čim več raznolikosti. Prvič se v Disneyjevem filmu pojavi istospolno usmerjen lik. LeFoul je tako že pred začetkom predvajanja požel veliko zanimanja in nasprotujočih si mnenj. Nekatere je motil že sam pojav lika v taki obliki (v Rusiji so tako starostno omejitev za film postavili s 16+, ponekod filma ne bodo vrteli). Druge je zmotila izbira, da bo LeFoul predstavljal istospolno usmerjene, saj je lik z izrazitim komičnim karakterjem ter je zagledan v nosilca negativnega dogajanja. Film sva sem si ogledala skupaj s sestro. Po ogledu sem jo vprašala, kaj si je mislila o liku LeFoula. Njen odgovor je bil, da nič. Niti opazila ni njegove spolne usmerjenosti. Misli, da je tudi jaz ne bi, če ne bi pred tem toliko prebrala v medijih in na socialnih omrežjih.

Film mi je bil v celoti všeč in malo več kot 2 uri sta v kinu minili res zelo hitro. Lepotica in zver je vreden ogleda zaradi glasbe, kostumografije (še posebej prelepe rumene plapolajoče obleke) in nostalgičnih občutkov, ki jih vzbuja pri ljubiteljih pravljic.

Ste si ogledali film? Vam je bil všeč?

Za konec pa še ta dva zabavna posnetek.

Pina

FILM: Petdeset odtenkov teme

Christian Grey in Anastasia Steele sta nazaj. Tokrat z okusom vanilje.

Naslov: Fifty Shades Darker

Leto: 2017

Žanr: romantična drama

Igralci: Dakota Johnson, Jamie Dornan, Eric Johnson, Rita Ora, Marcia Gay Harden, Kim Basinger

Režija: James Foley

Jezik: Angleščina

Dolžina: 1h 55min / 115min

Christian Grey se odloči, da bo ponovno osvojil Anastasio Steele. Pri tem se mora naučiti, kako biti v navadni zvezi, pri tem pa ga skrivnostna preteklost počasi dohiti.

V kino sem odšla s prijateljico in se pred tem temeljito pripravila. Prvič sem pogledala prvi film ter prebrala drugo knjigo Petdeset odtenkov sive, tretjo knjigo Petdeset odtenkov svobode ter Christianovo pripoved Grey. Tako sem bila po mojem mnenju dobro pripravljena na skoraj dve uri dolg film.

Nadaljevanje Petdesetih odtenkov sive je pri gledanju pusti enak občutek: linearna dominantnost scen in prostora, počasno dogajanje in govorjenje ter izrazita moderna glasbena podlaga.

Veliko pogledov ter malo govorjenja (razen pri karakterjih, za katere je značilna zgovornost) gledalca pusti ob dolgih prizorih, pri katerih si mora sam zapolniti tišino. Pri prvem filmu me je to zelo motilo, saj prej nisem prebrala knjige. Tokrat sem tišino in (zgovorne) poglede sama zapolnila z neizrečenimi besedami, ki so v knjigah bolje podane.

Dogajanje je seveda najbolj osredotočeno na glava protagonista Christiana in Ano. A v knjigah sem bolj spoznala tistih nekaj stranskih likov, ki so bili včasih malo bolj tihi opazovalci dogajanja in po mojem mnenju najbolje poznajo glavni osebi. Tako sem bila razočarana z upodobitvijo go. Jones in Taylorja, ki sta v filmu bolj scenografski dodatek kot osebi. Tudi njuna fizična podoba v moji domišljiji je bila drugačna.

Všeč mi je bil siv realističen začetek filma, ki prikazuje izsek iz Greyevega travmatičnega otroštva in je v nasprotju s splošnim občutjem filma. Ta otvoritveni prizor gledalca v kino dvorani preseneti, saj pričakuje marsikaj drugega.

Najbolj mi je bila pri filmu všeč glasba. Morda ker se mi je zdela znana. Še posebej mi je srce poskočilo pri priredbah sving skladbah. Tako je zame vrhunec predstavljala priredba Franka Sinatre They Can't Take That Away From Me, ki jo dobro poznam v priredbi Robbija Williamsa v duetu z RupertomEverettom. 

Da ne omenjam glamurozne kostumografije... 

Pri branju knjige me je najbolj pritegnila skrivnostna napetost na kateri gradi zgodba in vrh doseže najprej pri prizoru soočanja Ane, Christiana in Leile ter nato še pri strmoglavljenju helikopterja Charlie Tanga. Tu me je film zelo razočaral, saj se mi ta dva prizora nista zdela dosti dramatično moča in sta izginila v enakomernem ritmu filma.

Film je za pogledati, če ne drugega zaradi glavnega igralca, ki je za ta del prebil še nekaj dodatnih uric v telovadnici.

Kakšen vtis je pri vas pustil film?

Prijetno gledanje,

Pina

FILM: Magične živali

Nostalgija in užitek v enem filmu.

Naslov: Fantastic Beasts and Where to Find Them

Leto: 2016

Žanr: domišljijska pustolovščina

Igralci: Eddie Redmayer, Katherrine Waterston, Dan Fogler, Colin Farrell, Ezra Miller

Režiser: David Yates

Jezik: angleščina

Dolžina: 2h 20min/140min

Napovednik

O čem govori film ne bom napisala, saj sem v kinu zelo uživala, čeprav prej nisem vedela skoraj nič. Če boste brali naprej, boste morda zvedeli več, kot bi radi. Zato le hitro v kino potem v komentarjih deli svoje vtise.

Mislim, da bo to postal moj najljubši film leta 2016. Moja čustvena vpletenost v ta film je zelo visoka, zato sem skoraj 100% pristranska, a se bom vseeno potrudila in na film pogledala iz kritičnega stališča.

Zgodba se odvija v New Yorku po prvi svetovni vojni. Prvič se srečamo s čarovniško družbo izven Velike Britanije. A le ta je prikazana skozi oči Newta Scamandra, angleškega čarovnika in nam tako pokaže razlike med obema družbama.

V zgodbi se prepletata dve pripovedi. Iskanje magičnih živali, ki so ušle iz kovčka ter iskanje pošasti, ki stoji za razdejanjem in preplahu v New Yorku in je vzrok za protimagično gibanje. Večino filma je dominantna prva zgodba, ki nam prikaže vse čarobne prizore in skrbi za izrazit zabavni učinek, ki gledalca dobro nasmeje. Druga pripovedna nit je seveda predstavljena že na začetku filma ter počasi napreduje in doživi hiter in buren vrhunec na koncu filma. Med gledanjem filma sem na trenutke pozabila na bolj temačno plat zgode in potrebovala sem zelo dolgo, da sem ugotovila, kam vodi, saj so jo preglasili zabavni trenutki in fascinantni pogledi na magična bitja. Poteka zgodbe v nadaljevanjih ne znam predvideti, zato me le še bolj zanima.

Kot že rečeno se zgodba odvija v New Yorku. Kot umetnostni zgodovinarki, mi je bilo zelo všeč videti, kakšen je bil New York v 20. letih. V nasprotju z resničnim svetom mesta je v filmu zelo očitno, da so magične živali ustvarjene z računalnikom.

Film ima izrazito temo preganjanja čarovnikov ter drugačnosti, ki je povezana z nerazumevanjem in strahom. Skrivanje vsakršnega obstoja magije iz strani magičnega ministrstva odpira vprašanje, koda pravzaprav ščitijo, sebe ali druge prebivalce Amerike.

V filmu naletimo tudi na opozorilo ali komentar, da Združene države Amerike še vedno dopuščajo smrtno kazen. Prizor stola v popolnoma beli sobi zelo spominja za električne stole ali stole, v katerega priklenejo obsojenega na smrt za izvršitev smrtne kazni. Ta prizor me je navdal z grozo in občutkom neizbežnosti. Ta odlomek filma tudi odpira vprašanja, kdo, zakaj in kdaj ter s kakim načinom lahko določi kazen.

Še nekaj besed o igralski zasedbi in filmskih likih.

Eddie Radmayer je svojo nalogo upodobitve Newta Scamandra po mojem mnenju opravil odlično. V vsaki situaciji se mi je zdel prepričljiv. Newt je fasciniran nad magičnimi živalmi in je z njimi popolnoma sproščen. A v stiku z ljudmi je neroden, zadržan in že kar čuden. To nasprotje je Eddie res dobro upodobil.

Dan Fogler je bil zelo prepričljiv v ne-čarovnika. Všeč mi je bilo njegovo prvotno začudenje in nato sprejemanje magičnega sveta in njegova strast do peke. V mnogih pogledih je podoben Newtu, saj je v vsakdanjem življenju neroden, a pri svoji pekovski strasti sposoben in odločen.

Lik Tine Goldstein me ni ravno pritegnil. A lik je pač tak. Tina je ambiciozna in živi le za svojo službo.

Zato pa mi je bila bolj všeč njena sestra Queenie, ki je veliko bolj pametna in spretna, kot bi ji mnogi pripisali.

Skratka zasedba je res odlična: fanatičen Ezra Miller kor Credence Barebone in Samantha Morton kot Mary Lou Barebone.

Ob ogledu prvega napovednika sem mislila, da ni Colin Farrell ne bo všeč. A sem se zelo zmotila. Njegova upodobitev Percivala Gravesa je po mojem mnenju zelo prepričljiva. To, da ga v nadaljevanjih ne bomo več videli, me je res zelo razočaralo. Johnny Depp, ki bo v nadaljevanju zapolnil to vlogo, mi ne ustreza. V tem filmu ga vidimo čisto na koncu za nekaj sekund. In v teh nekaj sekundah vidimo lik, karikaturo z pogledom, ki ga je Depp v preteklih nekaj letih prenesel že v mnogo likov in je po mojem mnenju že močno iztrošen. Poizkušala se bom prepustiti nadaljevanju in njegovi vlogi, a ne vem, če mi bo to res uspelo. Pustimo se presenetiti?

Glasba iz filmov o Harryu Potterju je že kar legendarna. Na glasbeno podlago filma Magične živali med gledanjem nisem bila pozorna in se je ne spomnim. Spomnim se le trenutkov, ko so uporabili temo iz Harrya Potterja in me je preplavil topel občutek poznanega. Ob prihodnjem ogledu nameravam več pozornosti posvetit glasbi. Glasbo za ta film je napisal James Newton Howard. Njegovo glasbo smo slišalo že v filmih serije Igre lakote, King Kong, Vitez teme in Čedno dekle.

Ob ogledu filma v kinu sem zelo uživala, saj videti vse te magične živali. Malo manj kot dve uri in pol sta minili kot bi treni. Zelo rada bi film videla še enkrat, da bi odkrila nove detajle, ki so mi ob prvem ogledu ušli. Nato pa bi ponovno prebrala knjigo, da bi si bolje predstavljala nekatere magične živali.

Uf...sem se kar dobro razpisala in še bi lahko nadaljevala. Za konec le še informacija, da naj bi bilo v seriji 5 filmov. Po do sedaj objavljenih informacijah naj bi nadaljevanje luč kinematografov ugledalo šele novembra 2018. Čez dve celi leti! Po mojem mnenju je časovni razmak zelo zelo dolg. Saj razumem, da taka produkcija vzame veliko časa in denarja, a hkrati ne moram mimo pomisleka, da je to le način pridobiti še večje občinstvo.

Res me zanima, kakšno je veš mnenje o filmu. Prosim dajte si duška v komentarjih, kot sem si ga jaz v tej objavi.

Pina

P.S.: Prevod magične živali (angleško fantastic beasts) mi kar ne gre izpod prstov in jezika. Veliko raje bi napisala magična bitja.

Filmi, ki sem jih videla v novembru 2016

V novembru sem si ogledala manj filmov. Sem pa bila zato kar dvakrat v kinu. Lepo se videti polno kinodvorano. Izkušnja filma je čisto drugačna, kot če lahko število obiskovalcev prešteješ na prste rok.

Če si želite ogledati napovednik za katerega od spodnjih filmov, kliknite na slovenski naslov.

1. Moja obilna grška poroka 2/My Big Fat Greek Wedding 2 (2016)
   Moja obilna grška poroka je bila leta 2002 pravi hit. Ta film imam prav rada, videla sem ga večkrat, kot sem zmožna prešteti in še danes me nasmeje. Že napovednik za nadaljevanje, ki so ga posneli 14 let kasneje, je razkril vse o filmu. Moja obilna grška poroka 2 me ni prepričala. Karakterje in njihove napake, ki jih delajo zabavne, poznamo že iz prvega dela. Tokrat jih niso nadgradili. Šale so iste, nič kaj sveže in se ponavljajo čez cel film. V celem filmu je bil le en trenutek, ki me je tako na prvo žogo presenetil. Če pa sedaj o njem razmišljam, me niti preseneti ne več. Maria, Toulina mati, niti obraza ne mora premaknit. Za igralca, ki igra Gusa, sem pa neprestano imela v mislih, da se ne bi smel tako naprezati in sprejeti te vloge, saj ne zgleda dovolj pri močeh. Sklep: nadaljevanja skoraj zagotovo ne bom nikoli več gledala.
2. Pr'Hostar (2016)
   Po številu gledalcev v kinih zgleda, da samo še tisti Slovenec ali Slovenka ni videl tega filma, ki živi pod kamnom. Fante sem prej spremljala na youtubu, a ta serija ni bila ena mojih najljubših. Zato nisem bila med tistimi, ki so se začeli smejati še preden so liki odprli usta. A se vseeno uživala in to zelo. Film ima svoj šarm in svežino, ki ga na slovenskih platnih že dolgo ni bilo. V veselje mi je bilo videti tudi vrsto pred dvorano in končno zopet obiskati kino z družino. Film bom vsekakor pogledala ko pride na DVD ali na televizijske ekrane. Pravzaprav se tega že zelo veselim, da bom odkrila še kako šalo. Všeč mi je bilo, da so liki v filmu brali slovenske klasike iz zbirke Naša beseda.
3. Soba/Rook (2015)
   Knjige nisem prebrala. Sedaj, ko sem videla film, je ostala tudi mala verjetnost, da jo bom (razen če me kdo v komentarjih prepriča v nasprotno). Film me je pozitivno presenetil. Med gledanjem, mi je mami povedala, da se knjiga konča na polovici filma. Njej se je prva polovica vlekla, daj je dogajanje omejeno na eno sobo in tri osebe. Meni je pa bil film kot celota všeč. Kako naslika svojemu sinu svet v sobi ter zbere pogum za beg. Da se s tem, ko sinu omogoči beg, njemu v tistem trenutku odpove. Ta del sem najtežje pogledala. Najbolj zanimiva mi je bila druga polovica filma, v kateri se celotna družina spopada z posledicami in ponovno privaja na skupno življenje ter na življenje na svobodi. Toplo priporočam.
4. Magične živali/Fantastic Beasts and Where to Find Them (2016)
   Sploh ne vem, kaj naj na kratko napišem. Takoj bi šla gledati še enkrat. V naslednjih dneh bom posvetila celotno objavo temu filmu. Do takrat pa hitro v kino. V kinu pridejo res do izraza vse prečudovite in slikovite magične živali.

Kateri film vam je iz preteklega meseca ostal v spominu?

Zanima me tudi, ali imate svoj najljubši božični film? Zelo rada bi videla kakega zabavnega ali pa tudi bolj žalostnega. Važno je le, da je dober.

Pina

Filmi, ki sem jih videla v oktobru 2016

Prišli smo že kar globoko v november in dnevi so bolj mrzli, temni in deževni. Ravno pravi čas, da se s čajem v roki, pokovko na kolenu in piškotom na dosegu roke (za posladek seveda) usedeš na kavč in se posvetiš filmu. Morda najdete v spodnjem seznamu filmov, ki sem jih pogledala v preteklem mesecu, tudi kaj zase.

1. Čudež na reki Hudson/Sully (2016)
   Ta film s sijajnim Tom Hankson sem videla v kinu. Filmov, posnetih po resničnih dogodkih, ki se posvečajo nesrečam, ponavadi ne maram, saj jih spremljam z občutkom tesnobe, kar mi res ni všeč. A ta film ni tak! Modra se še spomnite zasilnega pristanka potniškega letala januarja 2009 reki Hudson. To je glavna tema filma. A film se ukvarja predvsem z procesom odločitev, ki so vodile do pristanka, preiskavo le tega ter posledicami, ki jih je dogodek imel na pilota, njegovo družino ter kopilota. Predvsem ta vidik v medijih ni bil osvetljen. Film mi je bil res zelo všeč in bi ga priporočila vse. Predvsem mi je bil všeč proces pripovedovanja, ki je mešanica časa neposredno po pristanku (preiskave) ter pogledov v preteklost, ki nam razkrijejo usodni dan.
2. Razgibano življenje samskih/How to be single (2016)
   Ne hvala. Film se mi ni zdel niti smešen niti zabaven. Zgodba, ki naj bi govorila o tem, kako biti samski v New Yorku, je cela zmešnjava in me je spravila ob živce. Naj se glavna junakinja, če pri filmih z večimi zgodbami lahko govorimo o glavnih junakih, že odloči. Film sestoji predvsem iz seksa, popivanja in umazanih šal, ki so vedno enake in po mojem mnenju niso smešne.
3. Mr. Right: Morilec na belem konju/Mr. Right (2015)
   Očitno sem v septembru in oktobru gledala filme, v katerih igra Ana Kendrick. In ta je bil še slabši kot prejšnji. Veliko slabši, kar je za čuda celo mogoče. Film govori o malo čudni in v ljubezni obupani punci, ki nepričakovano najde svojega princa na belem konju (da uporabim metaforo iz slovenskega podnaslova filma), ki je plačan morilec, a se je odločil, da bo sedaj morila tiste, ki pri njemu naročijo umore. Je glavni moški lik čisto zmešan? In ali je ona prav tako nora, ker mu sledi? Vem, da so takšni filmi nerealistični, ampak ta gre že preko vseh meja.
4. Grace monaška/Grace of Monaco (2014)
   Ta zgodovinski film se odvija leta 1963, v času gospodarske krize in ko Monaku grozi, da ga bo ponovno zavzela Francija. Šest let po pravljični poroki, Hitchkock snubi monaško kneginjo, da bi se zopet vrnila v svet filma. Grace mora najti svojo identiteto in vlogo tako v svojem življenju kot v življenju Monačanov. Film gradi na ideji pravljice s srečnim koncem, ki pa po mojem mnenju ni realističen. Ob koncu takih filmov, se vedno vprašam, kaj je se je v resnici zgodilo in si želim vedeti še več. V tem primeru me je ta želja zmedla, saj naj bi konec filma „pravljičen“.
5. Škrlatni vrh/Crimson Peak (2015)
   Film je v moji knjižnici klasificiran kot grozljivka in jaz ne gledam grozljivk. Škrlatni vrh bi bolj označila kot gotsko navdihnjeno romanco. Ne vem, kaj naj si mislim o nasilni zgodbi naivnega mladega dekleta, ki bi rada postala pisateljica, a se zaljubi v skrivnostnega moža in mu po spletu usode, ki seveda ni splet usode, ampak premišljeno dejanje, sledi čez lužo in bogu za hrbet. Igra glavne igralke ni bil presežek. Mi je pa toliko bolj všeč lik Jessice Chastain. Kaj ste si o filmu mislili vi, če ste ga videli? Bi se lahko reklo, da je le dobra zabava?
6. Sicario: Onkraj zakona/Sicario (2015)
   Film me je predvsem zanimal, saj je bil nominiran za tri Oskarje. Ko sem ga gledala, sem bila zelo dolgo zmedena, saj nisem čisto razumela, o čem govori. Govori o idealistični FBI-jevi agentki Kate, ki jo izrabijo za to, da „raziskava“ proti mehiškemu kartelu deluje po predpisih na papirju. Film se mi je vlekel. Zgodba odpira mnoga politična vprašanja in vprašanja o tem, kaj je resnično in kaj skrito pred očmi javnosti. Vseeno to ni bil eden meni ljubših filmov.
7. Petletna zaroka/The Five-Year Long Engagement (2012)
   Zgodba govori o paru, ki se zaroči in se nikakor ne mora poročiti, saj vedno nekaj pride vmes. Nato se odtujita, razideta, živita po svoje in zopet najdeta pot eden k drugemu. Film se mi je vlekel. Morda zato, ker se mi za komedijo, ni zdel smešen. 
   Očka proti Fotru/Daddy's home (2015)
   Še ena Hollywoodska komedija, ki je občasno smešna. O zgodbi pa že tako naslov vse pove. Osrednja tema, biti očim, kaj to pomeni za otroke in dinamiko v družini ter odnos z biološkim očetom, je pomembna. A v tem primeru je le okvir za šale. Upam, da ne bodo posneli nadaljevanja.
8. An Ideal Husband (1999)
   Film je posnet po komediji Oscarja Wilda in po njegovem vzorcu tudi predvidljiv. Zelo podoben način snemanja in prikaza zgodbe kot pri The Importance of Being Ernst (2002). Luštna komedija
9. Ženska v zlatu/Woman in Gold (2015)
   Film temelji na resničnih zgodbi judovske družine, ki je živela na Dunaju in je imela v lasti nekaj Klimtovih slik, med drugim tudi Portret Adele Bloch-Bauer 1, znane tudi kot The Women in Gold. Dogajanje se odvija med letoma 2000 in 2006 z prepletenimi prizori iz druge svetovne vojne in prikazuje boj z sodnim sistemom za vrnitev umetniških del Mariji Altmann. Prepletanje časovnih obdobji mi je bilo všeč, saj prikazujejo za zgodbo pomembne dogodke, a tudi čustvovanja in težke življenjske zgodbe posameznikov ter daje napet element pripovedi. Film mi je bil zelo všeč. Prikazuje, kako se še danes spopadamo z posledicami druge svetovne vojne in problematizira lastništvo ukradenih slih. Seveda je film nagovoril tudi umetnostno zgodovinarko v mani.
10. Levi kroše/Southpaw (2015)
    Nisem si mislila, da mi bo ta film tako zelo všeč, kot mi je bil. Zgodba boksarja, ki mu umre žena in nato še zgubi skrbništvo nad hčerko, je zanimiva in napeta. Tekom filma gledalec začne sočustvovati z glavnim junakom in navijati zanj. Všeč mi je bila tudi glasbena podlaga filma. Film je dolg 2h in 4 min, a se mi ni vlekel. Priporočam tudi tistim, ki jih boks ne zanima.

No to bo končno vse. Najbolj bi priporočila Čudež na reku Hudson, Žensko v zlatu ter Levi kroše. V novembru bo seznam gledanih filmov velik krajši. Obljubim. A vseeno sem odprta za vaše predloge.

Kak zanimiv film vam želim,

Pina

Filmi, ki sem jih videla v septembru 2016

Letos sem si zadala, da bi rada videla vsaj 50 filmov. Do sedaj mi gre kar dobro. Da bi lahko malo razglabljala o njih, sam se odločila, da bom na blogu začela z novo rubriko. Vsak začetek meseca, se bom malo razpisala o filmih, ki sem jih videla v preteklem mesecu. Pri tem se bom držala kronološkega reda, v katerem sem jih videla.

1. Zwischen Himmel und Hier (2014)
2. Mein ganzes halbes Jahr (2014)
   Dva nemška televizijska filma, posneta po zgodbi Cicilie Ahern. Nista nič posebnega. Le romantična zgodba postavljena na Irsko. Po tem ko sem letos obiskala Dublin, me vse zgodbe, ki so postavljene na Irsko še posebej privlačijo.
3. Na koncu mavrice/Love, Rosie (2014)
   Film je posnet po istoimenski knjigi. Ker knjige nisem prebrala, od napovednika filma pa je minila že cela večnost, nisem vedela, o čemu bo film govoril. A zgodba je v svojem bistvu zelo preprosta. Rosie in Alex sta že od otroštva najboljša prijatelja in na skrivaj zaljubljena drug v drugega. Žal tega ne povesta eden drugemu in tako spremljamo zaplete in skorajšnje srečne konce, dokler ga le ne dočakamo. Film mi (razen glavnega igralca Sama Claflina) ni bil pretirano všeč. Ne vem zakaj, me je neodločnost in nezmožnost komuniciranja med glavnima junakoma malo jezila.
4. Hčerka najboljšega prijatelja/The Oranges (2011)
   Že malo starejši film polen igralcev iz serij, ki so bili v letu snemanja zelo popularni. Film govori o dveh družinah, ki sta se že dolga leta blizu. Prihod dolgo odtujene hčere domov, je povod, da se obe družini morata spoprijeti s svojimi težavami. Zgodba se tako posveča raziskovanju meddružinskih odnosov, razumevanju samega sebe in osebni rasti. Film se je vlekel! Le to lahko rečem.
5. Hotel Transilvanija 2/Hotel Transylivania 2 (2015)
   Tako dobre risanke pa že dolgo ne. S sestro sva se na glas smejali. Všeč mi je bila zgodba, ki zopet v ospredje postavlja razlikovanje in sprejemanje osebe zaradi nje same.
6. Prava nota/Pitch Perfect (2012)
   Presenečena sem bila, da mi je bil film všeč. Tudi vici se mi niso zdeli preveč pol pasom. Uživala sem v petju in razvoju karakterjev. Takoj sem si želela pogledati nadaljevanje.
7. Prava nota 2/Pitch Prfect 2 (2015)
   Prvi film je imel svoj šarm, poseben naboj. Nadaljevanje je po mojem mnenju brez obojega. Novo dekle se mi zdi prisiljeno, prav tako kot ljubezenska zgodba (kolikor jo je pač ostalo) in rdeča nit. Nekaterih deklet si nisem niti zapomnila. Žal me ni nič zanimalo, ali bo pevska skupina obstala ali ne. Film je po mojem mnenju polen ponavljajočih se vicev.
8. Dojenček Bridget Jones/Bridget Jones Baby (2016)
   Prvi film ima svoj šarm. Drugi po mojem mnenju ni več tako dober. Tretji je s svojima dvema urama in tremi minutami trajanja naravnost dolg. Smejala sem se skupaj z preostalo dvorano žensk, a se ne spomnim več, čemu sem se smejala. Mislim, da je vidno, da Renee Zellweger dolgih šest let ni posnela filma, saj nam tekom celih dveh ur postreže z dvema obraznima izrazoma in enim ponavljajočim zvokom, kar me je res motilo. Colin Firth in Patrick Dempsey s kemijo, ki jo imata, po mojem mnenju rešujeta celotni film. Če si pozoren tudi opaziš, da v celotnem filmu skoraj ni minute brez glasbene podloge.
9. Ob tebi/Me Before you (2016)
   Z ogledom tega filma sem malo oklevala, saj mi je bila knjiga všeč. Vesela sem, da me ni razočaral. Zelo redko jočem med filmi. Tokrat me je ta film ganil do solz, kot pred tem že knjiga.
10. Brezčasna Adeline/The Age Of Adeline (2015)
    Film z magičnim, čeprav „znanstveno“ razloženim elementom. Adeline se po nesreči, v kateri umre in zopet oživi, neha starati. Tako v filmu spremljamo na pogled mlado žensko, ki nima normalnega življenja. Svojo skrivnost skriva, pravih prijateljev ali partnerja nima in svojo hčer mora videti spopasti se s starostjo. Čeprav ji je dana večna mladost, je Adeline tragična junakinja. Na Silvestrovo spozna Elliasa, ki ji spremeni življenje, povrne pogum in jo prisili, da se sooči s svojo preteklostjo. Film mi je bil všeč. Menim, da bi ta zgodva super delovala v obliki serije. Tako bi lahko v merzu spremljali njeno tekom različnih časovnih obdobji. Z vesljem bi si jo ogledala.

To so bili vsi moji filmi, ki sem jih videla v septembru. Nekako so vso malo bolj lahkotni filmi, saj sem v septembru rabila malo razvedrila. Kateri lahek, zabaven a dober film bi mi lahko priporočili?

Prijetno gledanje, Pina

Gillian Flynn: Gone Girl (Ni je več)

To je moj prvi triler, ki sem ga kadar koli prebrala. Bila sem prijetno presenečena. Istoimenski film z Benom Affleckom in Rosamund Pike v glavnih vlogah žanje velike uspehe. Film sem si v Kinu Dvoru tudi ogledala.

 

Avtor: Gillian Flynn

Naslov: Gone Girl (Ni je več; Prevod: Dušanka Zabukovec)

Leto izdaje: 2013 (2012)

Založba: Phoenix

Št. strani: 463

ISBN: 978-0-7538-2766-6

Žanr: Triler

 

Vsebina

Na dan pete obletnice poroke izgine Amy Elliott Dunne. Glavni osumljenec hitro postane njen mož Nick. Čeprav zatrjuje, da ni kriv, njegovo obnašanje, dokazi in skrivnosti, ne govorijo v njegov prid.

Zgodba je podana preko dveh prvoosebnih pripovedovalcev, Nickom in Amy. Zato najbolj spoznamo prav njuna karakterja. Data nam pogled v svojo plat zgodbe, čustva in mišljenje. Prav zaradi miselnega toka, mi je bila ta knjiga tako všeč. Ona dva sta psihološko najbolj razčlenjena in označena.

Roman zaznamuje skrbno dodelana časovna perspektiva. Poglavja so časovno opredeljena z številom dni, od kar je Amy pogrešana. Znotraj same zgodbe je mnogo pogledov v preteklost. Poglavje zase so Amyijini dnevniški zapiski.

Zgodba je pravzaprav odsev problematične osebnosti in toksičnega zakona. Dogajanje polno preobratov in laži, bralca vedno drži v napetosti in pričakovanju. Že na začetku zgodbe izvemo, da Nick laže policiji. Tako v vse, kar je izrečeno v besedi ali mislih, podvomimo.

V knjigo me je res potegnilo od drugega dela naprej. Če vam povem, kaj se zgodi, vam pokvarim celo knjigo. Dejala bom le: velik preobrat, ki zgodbo postavi na glavo in nas spodbudi, da dotedanje dogajanje ponovno premislimo.

Zelo na hitro bi omenila še film, ki je z svojimi 149 min dolžine zaključena celota. Seveda je dogajanje v primerjavi z knjigo skrajšano. A tudi tistega, ki pozna knjigo to ne zmoti. Dogajanje je namreč še vedno logično, koherentno in zaključeno v celoto. Menim, da so osebe res odlično odigrane.

Če primerjam knjigo z filmom, se mi zdi, da je Nickova končna odločitev v knjigi bolje utemeljena. Nasilni prizori (še posebej ultimativni prizor na koncu knjige) veliko bolj šokirajo v filmu. Zgradba in prikaz časovne perspektive je podana na enak način. Prav tako tudi v filmu zelo dobro pride do izraza notranji monolog obeh glavnih oseb.

Glede na to, da je bil to moj prvi prebrani triler, sem bila prijetno presenečena. Navdušila me je kompleksnost časovne gradnje dogajanja, kot tudi stopnjevanje napetosti. Tudi film je po mojem mnenju več kot le vreden ogleda. Tako pri knjigi kot pri filmu je pomembno natančno spremljanje dogajanja, saj je vsak še tako majhen podatek na koncu pomemben.

Kakšne so veš misli o knjigi in filmu? Imate kak predlog zame za naslednji dober triler, ki bi ga lahko vzela v roke?

Pina