Poišči buklo

torek, 13. februar 2018

Lucinda Riley: The Girl on the Cliff


Družinska saga o ljubezni, pogumu, človeški naravi in napakah.


Avtor: Lucinda Riley
Naslov: The Girl in the Cliff/Das Mädchen auf den Klippen
Prevajalec: Sonja Hauser
Leto izdaje: 2011/2012
Založba: Goldmann
Št. strani: 445
ISBN: 978-3-442-47789-0
Žanr: roman
Goodreads

Granie Rayn iz New Yorka pobegne nazaj na rodno Irsko. Nekega dne med sprehodom na vrhu klifa sreča deklico Auroro, za katero po spletu dogodkov začne skrbeti in jo takoj vzljubi. A zgodbi obeh družin že generacije povezuje skrivnost.

Usmerila je pogled na morje. Bilo je mirno, speča pošast, ki se lahko vsak trenutek prebudi in povzroči kaos.
Ko se je Grenie odpravila proti domu, je premišljevala, če to velja tudi za moškega, ki ga je pravkar spoznala.

V knjigi The Girl on the Cliff pravzaprav beremo o zgodbi dveh družin, ki sta že več generacij med seboj tesno prepleteni. Dele zgodb povezuje Aurorino pripovedovanje, ki je prav tako skrivnostno in polno namigov, kot pripoved drugih oseb. Pripovedovanje se deli na sedanjost in preteklost. Pripoveduje več oseb, a so njihovi glasovi lahko ločljivi in med seboj zelo raznoliki. Ker je zgodba polna preobratov in skrivnosti, bralec nikoli ne ve, kaj se bo zgodilo ter kaj se skriva v preteklosti. Kar nekaj preobratov in skrivnosti me je presenetilo in razžalostilo.

Po mojem mnenju to ni vesela zgodba s srečnim koncem. To je žalostna zgodba o usodi obeh družin, ki se zelo hitro odvija pred bralčevimi očmi. Je pa vsekakor zanimiva in nepredvidljiva. Presenetljivo mi je bil najbolj všeč del zgodbe, ki se dogaja malo pred, med ter po 1. svetovni vojni.

Začenjam razumeti, kako lahko iz bolečine črpamo moč in modrost, ter da prav tako spada k življenju, kot sreča in zadovoljstvo. Vse vsebuje naravno ravnovesje. Kako naj človek ve, , da je srečen, če včasih ni žalosten? In kako naj se počuti zdravega, če ni tu in tam bolan?

Zelo težko vam povem kaj več o tej knjigi, ne da bi razkrila preveč. Vsekakor jo je potrebo brati lepo po vrsti in ne polistati naprej. Če so vam všeč družinske sage, polne zapletov in skrivnosti, je to knjiga za vas. Če vas po koncu branja zanima še kaj o časovnem obdobju ali tematikah, ki jih zajema knjiga, je pisateljica na koncu sestavila še seznam literature.

Ali ste prebrali kakšno knjigo Lucinde Riley? Jaz imam na polici še The Lavender Garden.

Prijetno branje,
Pina

Opomba: Knjigo sem prebrala v nemškem jeziku. Navedeni citati jo moj prevod po nemškem prevodu.

nedelja, 04. februar 2018

Najboljše knjige leta 2017

Po knjigah, ki so me v preteklem letu razočarale, so na vrsto prišle še tiste res dobre knjige, ki mi kar ne gredo iz glave.

Knjige so navedene v vrstnem redu, v katerem sem jih prebrala.



Hannah Rothschild: The Improbability of Love
Leto sem začela z zanimiv knjigo, ki me je s svojim načinom pripovedovanja zelo pritegnila. V zgodbi se prepleta ljubezen, osebna rast, kulinarika, umetnost in temna skrivnost iz časa 2. svetovne vojne. Knjiga mi je bila všeč, saj vsebuje veliko več kot le ljubezensko zgodbo. Je tudi smešna ter hkrati nagovarja nekatere resen tematike. Pritegnila pa me je tudi zaradi kulinarike in umetnostne zgodovine, ki sta dve področji, ki ju imam neizmerno rada.

My future depends on people believing that I am worth something and need protecting. Art only survives by striking a chord in someone's heart and offering solace and reassurance.

Giovanna Fletcher: Happy Mum, Happy Baby
Nisem mama, a ta knjiga o materinstvu mi je bila zalo všeč in sem jo zelo hitro prebrala. Giovanna govori o svojih izkušnjah in se dotakne časa, še preden je prvič postala mama. Govori pa tudi o drugih temah, ki nanašajo tudi na tiste, ki niso starši. Tako piše o samopodobi, odnosu do telesa, prisotnosti in vplivu medijev. Avtorica poudarja, da ta knjiga ni priročnik za vzgojo, ampak naj vsak vzgaja po svojih občutkih in se ne ozira na druge. Le če bo mati srečna, bo srečen tudi otrok.

Our words affect others. We use them to strengthen or to belittle and crush. I know what I want mone to do.

Gordie Howe: Hr. Hockey
Rada spremljam hokej in to je bila prva biografija vezena na ta šport, ki sem jo prebrala. Gordijevo življenje je fascinantno in navdihujoče. Od življenja v revščini med in po drugi svetovni vojni, do izjemne profesionalne hokejske kariere, tekom katere je celo zaigral skupaj s sinovoma. Veliko lahko preberemo tudi o poteku hokejske igre in razvoju NHL lige, kar je zelo zanimivo. Življenjska zgodba Gordija Howa je zelo bogata in vredna branja.

First you learn to play, then you learn to win.

To je moja najljubša knjiga, ki sem jo prebrala v letu 2017. S svojo tematiko in načinom pisanja se mi zdi preprosto enkratna in priporočila bi jo vsakomur. Knjiga se spopada z mnogimi danes pomembnimi tematikami: obstojem Boga, odnosom med zahodnim in vzhodnim svetom, močjo prve ljubezni, starševskimi odnosi... Najprej sem si izvod knjige izposodila v knjižnici. Ker me je tako zelo navdušila, sem si kasneje kupila svoj izvod. To se ne zgodi pogosto, kar veliko pove o tej knjigi.

Early on she learned that there was no fight more hurtful than a family fight and no family fight more hurtful than one over God.

Ta serija je postala moja nova obsesija. Potegnila me je vas in me navdušila. Vsak del je nekaj posebnega. Med tem, ko se zgodba razvija, spoznamo vedno več karakterjev in njihovih zgodb, zgodovino sveta ter ustroj sveta. Glavne junake sem vzljubila in se nanje navezala. Všeč mi je, da so ženski liki močni, se razvijajo, a imajo tudi svoje napake. Komaj čakam, da v prihodnjih delih izvem še več o drugih osebah, ne le glavnih junakih. Žal bom na to morala še kar malo počakati.

„I will say this once – and only once,“ Rhysand purred, stalking to the map on the wall, „You can be a pawn, be someone's reward, and spend the rest of your immortal life bowing and scraping and pretending you're less than him, that Ianthe, than any of us“... „Or“ he plowed ahead, „you're got another choice. You can master whatever power we gave you, and make it count.“

Katera je bila najboljša knjiga, ki ste jo prebrali v letu 2017? Komaj čakam, da najdem še kakšno odlično knjigo.

Prijetno branje,

Pina

sreda, 31. januar 2018

Sarah J. Maas: A Court of Thorns and Roses (serija)

Ta sestavek bo slavospev prvim trem delom serije A Court of Throns and Roses, ki me je v preteklem letu zelo navdušila.

A Court of Thorns and Roses (2015)
Feyre v gozdu ubije volka. Ko vrata majhne razmajane koče podre velik strašen volk, mora Feyre odslužiti kazen, saj je ubila vilina. Vse stare pripovedke so resnične. Kako se bo preprosto dekle, ki je polno dvomov o sebi, znašlo, med na prvi pogled popolnimi bitji. Ali ji bo uspelo zlomiti stari urok?

Here were the creatures of the blood-filled legents, the ones that slipped through the wall to torment and slaughter mortals. The ones I would have been glad to kill that day in the snowy woods.

A Court of Mist and Fury (2016)
V srditem spopadu za svoje življenje in življenje najdražjih, je Feyre izgubila del sebe. Sedaj se mora ponovno najti ter na novo prepoznati sovražnike in prijatelje. Ali bo zopet našla sebe ter rešila človeški svet pred propadom?

Be glade of your kuman heart, Feyre. Pity those who don't feel anything at all.

A Court of Wings and Ruin (2017)
Končna bitka z Hybrionom je pred nami. Kdo se bo postavil na katero stran ter kakšna bo cena uspeha?

“Only you can decide what breaks you, Cursebreaker."




V prvem delu sem opazila še največ pravljičnih elementov in vzporednic. V vsaki knjigi naletimo na veliko število novih nastopajočih, a so v zgodbo vpeljane na tak način, da sem si hitro zapomnila, kdo je kdo ter kakšno vlogo igra.

Z vsako knjigo sem se bolj poglobila in vzljubila magičen svet, v ustroj katerega, zaradi dobrega pisanja, nisem nikoli podvomila. Tudi glavne protagoniste sem zelo vzljubila. Všeč mi je, da niso enoplastni, da imajo svoje napake, zgodovino, ki jih zaznamuje in se tekom zgodbe razvijajo.

Ob izidu knjig, sem na Youtubu slišala veliko dobrega o tej seriji. Dokončno pa me je o njej prepričala Nejina objava na njenem blogu Pesem ptic. Tudi ti si jo preberi tukaj in se pridruži klubu oboževalk teh knjig.

Prvi dve knjigi sem prebrala neposredno eno za drugo. Tako se je zgodba obeh stkala v celoto, ker mi je zelo všeč. Tudi s tretjo knjigo nisem dolgo odlašala, saj nisem želela izgubiti zanimanja in povezanosti z protagonisti. Res sem vesela, da nisem odlašala, kot pri kaki drugi seriji. Sedaj pa nestrpno pričakujem naslednji del.

Nekako le zelo težko opišem, kako zelo so me te tri knjige pritegnile! Če si jih tudi ti prebral in so ti všeč, v komentarjih zapiši, kaj zakaj je temu tako.

Prijetno branje,

Pina

torek, 16. januar 2018

Knjige, ki so me leta 2017 razočarale

Tudi po končanem branju, sem na vse te knjige še vedno pogosto pomislila. Knjige, ki so me v letu 2017 razočarale, niso slabe knjige, le zame niso bile prave. To je moje osebno mnenje, zato se ne jezite preveč, če boste na tem kratkem seznamu naleteli na knjigo, ki vam je bila všeč.

Knjige so razvrščene po vrstnem redu, v katerem sem jih prebrala.

E.L. James: Fifty shades Darker; Fifty Shades Freed; Grey
S prijateljico sva v februarju šli v kino gledati film iz te serije in me je zanimalo, kaj se bo zgodilo naprej. Knjige sem tako hitro prebrala, a imela z njimi kar nekaj problemov. Predvsem so me motili odnosi med liki.

Emily Brontë: Viharni vrh (Wuthering Heights)
Knjigo sem si izposodila v knjižnici misleč, da je nekje pač potrebno začeti z branjem del sester Brontë. Sedaj vem, da bi bilo veliko bolj pametni najprej vzeti v roke kakšno drugo delo. Všeč mi je bila struktura knjige. Probleme sem imela predvsem pri zgodbi, ki se mi je zdela preprosto rečeno čudna in me ni pritegnila. Na začetku branja sem bila zmedena in dolgo nisem vedela, o čem govori knjiga.


Susan Elizabeth Phillips: The Great Escape
Pred leti sem kar požrla vse prevedene knjige te avtorice. Potem sem si kupila še nekaj angleških ter tudi te hitro prebrala. Na polici je osamljena ostala le še knjiga The Great Escape, ki pa mi žal ni bila tako všeč kot njena druga dela. Vsebina me nekako ni pretegnila. Bolj mi je bila všeč stranska zgodba, kot glavna.

Maeve Binchy: Hiša na Tari (Tara Road)
Ta družinska zgodba, ki se vrti okoli prebivalcev hiše na Tari, se mi je zdela zelo dolga. Pritegnil me je šele zadnji del, ko glavna junakinja odide v Ameriko. Nadvse všeč pa mi je bilo, da je dogajanje postavljeno na Irsko, saj mi je le ta zelo všeč. Več mojih misli si lahko preberete v tem prispevku.



Carrie Hope Fletcher: All That She Can See
Res sem si zelo želela, da bi mi bila ta knjiga všeč, saj mi je avtorica zelo všeč. A temu žel ni bilo tako. Knjiga ima definitivno svoje svetle plati. Ideja, da vsakega človeka spremljajo njegova čustva, se mi je zdela res dobra. A potem je za moj okus zgodba zavila v malo čudno smer. Moje razmišljanje o tej knjigi si lahko preberete tu.


Rupi Kaur: Med in mleko (Milk and honey)
Mogoče bo za nekatere zelo čudno, da se je ta zbirka poezije, ki je trenutno tudi pri nas zelo priljubljena, znašla na tem seznamu. Ideja in teme, ki jih pesnica nagovarja, so mi všeč, a sama izvedba in pesniška sredstva, ki se jih pri tem poslužuje, niso ravno zame. O svojem pogledu na to pesniško zbirko sem se razpisala tu.


Katera knjiga, ki ste jo prebrali v letu 2017, bi se uvrstila na vaš seznam knjiga, ki so vas razočarale?

Prijetno branje,

Pina

Hannah Glasse: Everlasting Syllabub and the Art of Carving

Zelo rada kuham in dobro jem. Rada bi bolje razumela tradicijo in zgodovino kulinarike skozi čas po svetu. Zato sem si kupila tri majhne knjižice iz zbirke Great Food, ki je izšla pri Penguinu. Kateri sta še drugi dve, si lahko pogledate tu.


Avtor: Hannah Glasse
Naslove: Everlasting Syllabub and the Art of Carving
Leto izdaje: 2011 (1747)
Založba: Penguin Classics
Št. strani: 105
ISBEN: 978-0-241-951-95113-3
Žanr: kuharica
Goodreads

Hannah Glasse je živela med leti 1708 in 1780. Leta 1747 je prvič objavila knjigo The Art of Cookery Made Plain and Easy. To je bila najbolj priljubljena kuharska knjiga 18. stoletja. V Everlasting Syllabub and the Art of Carving so ponatisnjeni izbrani odlomki.

Že na začetku Glassova napiše, da je knjiga namenjena izboljšanju kuhinje vsaki gospodinji in služabnikom. Kuharica je zbirka receptov in napotkov, kako prepoznati različne sestavine in njihovo svežino.

I dare say, that every servant who can but read, will be capable of making a tolerable good cook, and those who have the least notion of Cookery cannot miss of being very good ones.

Najbolj zanimive so se mi zdele začetne strani, v katerih opisuje svoj namen pisanja takšne knjige. Zanimiv je tudi zadnje del, v katerem so opisana različna zdravila in produkti za osebno nego. Zanimiv se mi je zdel sestavek za zdrave lase. Tako produkti so dan danes zelo priljubljeni.

Mnogi recepti in opisi živil so se mi zdeli med seboj enaki. Da bi sploh ugotovila, o čem je govora, sem morala kar nekajkrat poseči po slovarju. Tako sem se naučila vsaj kaj novega. Mislim, da nikoli ne bom skuhala nič po tej knjigi, saj skoraj vsi recepti zahtevajo velike količine jajc, sladkorja ali masla, sama pa se takih receptov raje izogibam. To je definitivno vpliv sodobnega načina življenja. Najbolj koristen se mi je zdel prvi del knjige, v katerem so opisana različna živila, njihova uporaba ter kako prepoznamo njihovo svežino. To znanje je zelo koristno. Ta del bom morda še kdaj prebrala.

Knjižica je zanimiva že zaradi pogleda na sestavine in način kuhanja v 18. stoletju, ki se močno razlikuje od današnjega. V času, ko lahko produkte priročno dobimo na policah trgovine tekom celega leta, se sploh ne zavedamo več pomena sezonskih sestavin ter uporabe morda na prvi pogled ne najbolj lepih delov sestavin.

Everlasting Syllabub and the Art of Carving res ni najbolj napeto branje in zato sem to tanko knjižico brala skoraj dva meseca. Če tu in tam prebereš kakšno stran, je branje prav zanimivo.

Katera je tvoja najljubša kuharska knjiga?

Prijetno branje,

Pina

četrtek, 28. december 2017

Rupi Kaur: Med in mleko

Pesniška zbirka Med in mleko je tudi pri nas dobila svoj prevod. Poizkusila sem s poezijo. Preberite moje vtise.


Avtor: Rupi Kaur
Naslov: Med in mleko (Milk and Honey)
Prevajalec: Frida Črmelj
Leto izdaje: 2015, 2017
Založba: Založba Mladinska knjiga
Št. strani: 204
ISBN: 978-961-01-4999-6
Žanr/Zvrst: Poezija

Zbirka je razdeljena na štiri dele: trpljenje, ljubezen, razhajanje in okrevanje. Že poimenovanja kažejo na tematike, ki jih zbirka nagovarja. Tako beremo o ljubezni, bolečini, razhodu, medčloveških odnosih, zlorabi, spolnosti, feminizmu...

Pesmi niso tradicionalne. Mnoge so zelo krate, bolj podobne povedim. Pogosto avtorica ni uporabila velikih začetnic in ločil, ko pa se jih poslužuje, ne sovpadajo z prelomom verza. Prav tako se ne poslužuje tradicionalnih pesniških sredstev. Avtorica je mnoge pesmi opremila s preprostimi ilustracijami, skicami.

ljubezen ni kruta
midva sva kruta
ljubezen ni igra
midva sva ljubezen
spremenila v igro

Tekom študija sem imela več stika z bolj tradicionalno obliko poezije in prvi samostojni poizkus branja pesniške zbirke je v meni vzbudil mešane občutke. Na faksu sem se s poezijo srečala pri nemški književnosti, kjer je bilo od mene pričakovano, da bom pesem po pravilih razčlenila in poiskala pogosto skriti pomen. Zato sem ob branju poezije še vedno imela občutek, da me nekdo ocenjuje in nisem bila čisto sproščena.

Rupi Kaur me je večkrat presenetila, šokirala in pripravila k temu, da sem med branjem dvignila obrvi. Hkrati pa me je s človeškimi temami, s katerimi se ukvarja občasno tudi nagovorila. Prav zato sedaj ne vem točno, kakšno je moje mnenje, a se malo bolj nagibam na ne preveč priljubljeno stran. No... lepo želim povedati, da mi ta pesniška zbirka, kljub priljubljenosti ni bila preveč všeč. Predvsem me je med branjem motilo pomanjkanje ritma ter lomljenje verza na "napačnem" mestu, zaradi česar moje branje ni bilo tekoče.

voda sem
dovolj nežna
da daje življenje
in dovolj močna
da ga utopi

Najboljše priporočilo, ki vam ga lahko dam je, da Med in mleko sami vzamete v roke in si ustvarite svoje mnenje. Potem pa le pridite nazaj sem in ga delite z mano, saj me res zanima, kaj si boste mislili.

Prijetno branje,

Pina

petek, 22. december 2017

Charly Wegelius: Pomočnik

Iskrena izpoved profesionalnega kolesarja, ki se v svoji karieri ni nikoli povzpel na najvišjo stopničko.

Physically the domestique's role is to use his energy to protect that of his team leaders, with the aim of delivering him to the crucial moment of a race with as much energy left as possible. (str.73)


Avtor: Charly Wegelius, Tom Southam
Naslov: Pomočnik: vzponi in padci poklicnega kolesarja (Domestique: The True Life Ups and Downs of a Tour Pro)
Leto izdaje: 2013, 2016
Prevajalec: Jolanda Blokar
Založba: Ebury Press
Št. strani: 303
ISBN: 978-0-09-195094-1
Žanr: biografija

Veliko knjig lahko najdemo o izpovedi kolesarjev povezanimi z dopingom ter o tistih izjemnih posameznikih, ki jih bi morda prepoznali tudi tisti, ki tega športa ne spremljajo. A to ni ena izmed takih knjig. Knjiga Pomočnik govori o profesionalnem kolesarju, ki je celo svojo kariero garal za uspehe drugih. Bil je pomočnik oziroma domestique.

What it is like to be a great cycling champion, I will never know. What I can tell you is what it is to race bicycle for a living. The job of a professional cyclist is extraordinaty but the professional peloton is full of quite ordinary men just like me, who find themseelves at times exposed, and at times confused, by the profession that they work so hard to be a part of. (str. 7)

Knjigo je po Charlijevem pripovedovanju napisal Tom Southam, ki je bil nekaj časa tudi sam profesionalni kolesar. Ker mu resnica o tem športu ni bila všeč, je kmalu odnehal in postal pisatelj.

Ta knjiga me je bila všeč, saj se je razlikovala od drugih kolesarskih knjig. Tako kot vse takšne knjige, tudi Charly začne z opisom otroških let ter kako se je prvič usedel na kolo in nadaljuje z profesionalnimi začetki ter opiše svojo celotno kariero do konca. Všeč mi je bilo, da sem preko te knjige bolje spoznala kolesarski sistem v Veliki Britaniji in njegov razvoj do danes. Charly tudi izpostavi njegove šibke točke. Dobro je opisana tudi sprememba pomena tekmovanja za svojo državo na svetovnih prvenstvih.

V Pomočniku tako beremo predvsem o profesionalni poti vrhunskega kolesarskega pomočnika. Po mojem mnenju pa najbolj izstopa borba mladega človeka, ki išče svojo pot v težkem profesionalnem svetu. Zanimali so me različni odnosi, ki jih Charly stkal s kolegi tekom svoje kariere. Predvsem pa njegova godba v ospredje postavlja kolesarstvo kot skupinski šport, v katerem se lahko počutiš osamljenega. Prav tako razkriva manj glamurozne situacije na poti, ki jih gledalci pred tv ekrani in za ograjo ob progi nismo deležni.

My ability to „fit in“ became one of the qualities that made me most suitable to the job of a domestique, but ironically, by the time I came to finish my career it would be one of the things that I would grow to dislike most about myself. (str. 69)

V tej objavi le težko napišem, o vsem še govori knjiga, saj je kot Wegeliusovo življenje, polna vzponov in padcev ter vpogledov v zakulisje življenja športnika, ki ga včasih sistem pusti na cedilu in mora odrasti šele po koncu svoje športne kariere. Nadvse zanimivo in večplastno branje.

Knjiga je polna anekdot, ki so stkane v zanimivo celoto. Priporočam jo vsakemu kolesarskemu navdušencu.

Tokrat me res zanima, katere športe spremljate vi?

Prijetno branje,
Pina


Opomba: knjigo sem prebrala v angleškem jeziku.