Michelle McNamara: I'll Be Gone in the Dark

Srh vzbujajoča resnična zgodba o iskanju zamaskiranega posiljevalca in morilca, zaradi katerega Kalifornija ni poznala miru.

Avtor: Michelle McNamara

Naslov: I'll Be Gone in the Dark

Leto izdaje: 2018

Založba: HarperCollins Publishing

Št. strani: 328

ISBN: 978-0-571-34514-4

Žanr: True Crime

Goodreads

Naj začnem s tem, da povem, da redko berem kriminalke in nikoli grozljivk. Ne vem, katero kombinacijo števil moram izbrati, da na televiziji najdem kanal z „true crime“ zgodbami. Moj edini kontakt z njimi je podcast, ki se imenuje My Favorite Murder, v katerem si dve prijateljici Karen in Georgia tedensko pripovedujeta zgodbe o nerešenih ali rešenih primerih. To počneta na okusno komičen način. Če sem odkrita, sem kar malo obsedena z temi podcastom. Tu sem se tudi prvič srečala z serijskim morilcem in posiljevelcem, ki mu je Michelle McNamara nadela nadimek Gloden Satate Killer.

Michelle McNamera je bila ameriška scenaristka malo obsedena z nerešenimi primeri, o katerih je pisala na blogu True Crime Diary. Leta je posvetila iskanju moškega, ki je med 70ih in 80it vlamljal in posilil več kot 50 žensk. V tem času je bil poznan pod imenom East Area Repist (EAR). Nato je za svoje tarče začel izbirati pare. Moškega je zvezal, žensko posilil. S časoma je posilstvu sledil umor. Poznan je bil pod psevdonimom Original Night Stalker (ONS).

I need to see his face.
He loses his power when we know his face. (str. 46)

To zakomlicirano, težko in bolečo zgodbo je težko povzeli v le nekaj stavkih. A Michellina knjiga se ukvarja z moškim, ki mu sama nadela psevdonim Golden State Killer in tako javnost ponovno opozori na serijo nerešenih zločinov.

Pripoved je prežeta z osebnimi motivi in zgodbami. Slikovito pripovedovanje nam da občutek za čas, kraj in splošno vzdušje v skupnosti po katerih je pustošil storilec. Nekateri deli so opisani skozi oči žrtve ali preiskovalca. Spet drugi skozi oči avtorice. Tako izvemo njene osebne vzgibe za raziskovanje, pristope in vpliv, ki jih ima zamaskiran storilec nanjo. Pripoved ni podana v kronološkem zaporedju.

Ker je Michelle tragično preminila 2016, sta knjigo iz zapiskov in člankov dokončala njen mož Patton Oswald in Paul Haynes. Zato se način pisanja v določenih delih razlikuje. Deli knjige, ki so povzeti po njenih člankih ali sestavljeni iz osnutkov, so kot taki označeni. Le ugibamo lahko, kakšna bi bila knjiga kot celota, če bi jo Michelle lahko dokončala sama.

Primer Golden State Killer dobro prikaže razvoj znanosti in metod raziskovana. Spoznanje, da za vsemi zločini stoji en storilec, je omogočila in potrdila šele DNA analiza. Pripis vseh teh zločinov Josephu Jamesu DeAngelu aprila 2018 pa uporaba spletnih DNA baz, ki je povezana z mnogimi razpravami.

There's always a question of what to call an unknown perpetrator in police reports. The choice is often „the suspect“, occasionally „the offender“, or sometimes simply „the man“. Whoever wrote the Danville reports elected to use a term that was stark and unambiguous in its charge, its tone of reproach as if a finger were pointing from the very page. The term affected me the moment I read it. It became my privet shorthand for the EAR, the simple term I returned to when I lay awake at three a.m. cycling through a hoarder's collection of murky half clues in indistinct facial features. I admired the plainness of its unblinking claim.
The responsible. (str. 226)

Knjigo sem brala le podnevi, če je bilo le mogoče v prisotnosti druge osebe in moram priznati, da sem se prepotena prebudila iz sanj mesec po tem, ko sem knjigo dokončala. Sanjala sem, da me opazuje izza kavča sredi noči, ko sem zaspala na kavču osvetljena z televizijsko svetlobo.

Ali ste že zbrali pogum in prebrali knjigo I'll Be Gone in the Dark? Kakšno je vaše mnenje?

Prijetno branje,

Pina

Lucinda Riley: The Girl on the Cliff

Družinska saga o ljubezni, pogumu, človeški naravi in napakah.

Avtor: Lucinda Riley

Naslov: The Girl in the Cliff/Das Mädchen auf den Klippen

Prevajalec: Sonja Hauser

Leto izdaje: 2011/2012

Založba: Goldmann

Št. strani: 445

ISBN: 978-3-442-47789-0

Žanr: roman

Goodreads

Granie Rayn iz New Yorka pobegne nazaj na rodno Irsko. Nekega dne med sprehodom na vrhu klifa sreča deklico Auroro, za katero po spletu dogodkov začne skrbeti in jo takoj vzljubi. A zgodbi obeh družin že generacije povezuje skrivnost.

Usmerila je pogled na morje. Bilo je mirno, speča pošast, ki se lahko vsak trenutek prebudi in povzroči kaos.
Ko se je Grenie odpravila proti domu, je premišljevala, če to velja tudi za moškega, ki ga je pravkar spoznala.

V knjigi The Girl on the Cliff pravzaprav beremo o zgodbi dveh družin, ki sta že več generacij med seboj tesno prepleteni. Dele zgodb povezuje Aurorino pripovedovanje, ki je prav tako skrivnostno in polno namigov, kot pripoved drugih oseb. Pripovedovanje se deli na sedanjost in preteklost. Pripoveduje več oseb, a so njihovi glasovi lahko ločljivi in med seboj zelo raznoliki. Ker je zgodba polna preobratov in skrivnosti, bralec nikoli ne ve, kaj se bo zgodilo ter kaj se skriva v preteklosti. Kar nekaj preobratov in skrivnosti me je presenetilo in razžalostilo.

Po mojem mnenju to ni vesela zgodba s srečnim koncem. To je žalostna zgodba o usodi obeh družin, ki se zelo hitro odvija pred bralčevimi očmi. Je pa vsekakor zanimiva in nepredvidljiva. Presenetljivo mi je bil najbolj všeč del zgodbe, ki se dogaja malo pred, med ter po 1. svetovni vojni.

Začenjam razumeti, kako lahko iz bolečine črpamo moč in modrost, ter da prav tako spada k življenju, kot sreča in zadovoljstvo. Vse vsebuje naravno ravnovesje. Kako naj človek ve, , da je srečen, če včasih ni žalosten? In kako naj se počuti zdravega, če ni tu in tam bolan?

Zelo težko vam povem kaj več o tej knjigi, ne da bi razkrila preveč. Vsekakor jo je potrebo brati lepo po vrsti in ne polistati naprej. Če so vam všeč družinske sage, polne zapletov in skrivnosti, je to knjiga za vas. Če vas po koncu branja zanima še kaj o časovnem obdobju ali tematikah, ki jih zajema knjiga, je pisateljica na koncu sestavila še seznam literature.

Ali ste prebrali kakšno knjigo Lucinde Riley? Jaz imam na polici še The Lavender Garden.

Prijetno branje,

Pina

Opomba: Knjigo sem prebrala v nemškem jeziku. Navedeni citati jo moj prevod po nemškem prevodu.

Sarah J. Maas: A Court of Thorns and Roses (serija)

Ta sestavek bo slavospev prvim trem delom serije A Court of Throns and Roses, ki me je v preteklem letu zelo navdušila.

A Court of Thorns and Roses (2015)

Feyre v gozdu ubije volka. Ko vrata majhne razmajane koče podre velik strašen volk, mora Feyre odslužiti kazen, saj je ubila vilina. Vse stare pripovedke so resnične. Kako se bo preprosto dekle, ki je polno dvomov o sebi, znašlo, med na prvi pogled popolnimi bitji. Ali ji bo uspelo zlomiti stari urok?

Here were the creatures of the blood-filled legents, the ones that slipped through the wall to torment and slaughter mortals. The ones I would have been glad to kill that day in the snowy woods.

A Court of Mist and Fury (2016)

V srditem spopadu za svoje življenje in življenje najdražjih, je Feyre izgubila del sebe. Sedaj se mora ponovno najti ter na novo prepoznati sovražnike in prijatelje. Ali bo zopet našla sebe ter rešila človeški svet pred propadom?

Be glade of your kuman heart, Feyre. Pity those who don't feel anything at all.

A Court of Wings and Ruin (2017)

Končna bitka z Hybrionom je pred nami. Kdo se bo postavil na katero stran ter kakšna bo cena uspeha?

“Only you can decide what breaks you, Cursebreaker."

V prvem delu sem opazila še največ pravljičnih elementov in vzporednic. V vsaki knjigi naletimo na veliko število novih nastopajočih, a so v zgodbo vpeljane na tak način, da sem si hitro zapomnila, kdo je kdo ter kakšno vlogo igra.

Z vsako knjigo sem se bolj poglobila in vzljubila magičen svet, v ustroj katerega, zaradi dobrega pisanja, nisem nikoli podvomila. Tudi glavne protagoniste sem zelo vzljubila. Všeč mi je, da niso enoplastni, da imajo svoje napake, zgodovino, ki jih zaznamuje in se tekom zgodbe razvijajo.

Ob izidu knjig, sem na Youtubu slišala veliko dobrega o tej seriji. Dokončno pa me je o njej prepričala Nejina objava na njenem blogu Pesem ptic. Tudi ti si jo preberi tukaj in se pridruži klubu oboževalk teh knjig.

Prvi dve knjigi sem prebrala neposredno eno za drugo. Tako se je zgodba obeh stkala v celoto, ker mi je zelo všeč. Tudi s tretjo knjigo nisem dolgo odlašala, saj nisem želela izgubiti zanimanja in povezanosti z protagonisti. Res sem vesela, da nisem odlašala, kot pri kaki drugi seriji. Sedaj pa nestrpno pričakujem naslednji del.

Nekako le zelo težko opišem, kako zelo so me te tri knjige pritegnile! Če si jih tudi ti prebral in so ti všeč, v komentarjih zapiši, kaj zakaj je temu tako.

Prijetno branje,

Pina

Rupi Kaur: Med in mleko

Pesniška zbirka Med in mleko je tudi pri nas dobila svoj prevod. Poizkusila sem s poezijo. Preberite moje vtise.

Avtor: Rupi Kaur

Naslov: Med in mleko (Milk and Honey)

Prevajalec: Frida Črmelj

Leto izdaje: 2015, 2017

Založba: Založba Mladinska knjiga

Št. strani: 204

ISBN: 978-961-01-4999-6

Žanr/Zvrst: Poezija

Goodreads

Zbirka je razdeljena na štiri dele: trpljenje, ljubezen, razhajanje in okrevanje. Že poimenovanja kažejo na tematike, ki jih zbirka nagovarja. Tako beremo o ljubezni, bolečini, razhodu, medčloveških odnosih, zlorabi, spolnosti, feminizmu...

Pesmi niso tradicionalne. Mnoge so zelo krate, bolj podobne povedim. Pogosto avtorica ni uporabila velikih začetnic in ločil, ko pa se jih poslužuje, ne sovpadajo z prelomom verza. Prav tako se ne poslužuje tradicionalnih pesniških sredstev. Avtorica je mnoge pesmi opremila s preprostimi ilustracijami, skicami.

ljubezen ni kruta
midva sva kruta
ljubezen ni igra
midva sva ljubezen
spremenila v igro

Tekom študija sem imela več stika z bolj tradicionalno obliko poezije in prvi samostojni poizkus branja pesniške zbirke je v meni vzbudil mešane občutke. Na faksu sem se s poezijo srečala pri nemški književnosti, kjer je bilo od mene pričakovano, da bom pesem po pravilih razčlenila in poiskala pogosto skriti pomen. Zato sem ob branju poezije še vedno imela občutek, da me nekdo ocenjuje in nisem bila čisto sproščena.

Rupi Kaur me je večkrat presenetila, šokirala in pripravila k temu, da sem med branjem dvignila obrvi. Hkrati pa me je s človeškimi temami, s katerimi se ukvarja občasno tudi nagovorila. Prav zato sedaj ne vem točno, kakšno je moje mnenje, a se malo bolj nagibam na ne preveč priljubljeno stran. No... lepo želim povedati, da mi ta pesniška zbirka, kljub priljubljenosti ni bila preveč všeč. Predvsem me je med branjem motilo pomanjkanje ritma ter lomljenje verza na "napačnem" mestu, zaradi česar moje branje ni bilo tekoče.

voda sem
dovolj nežna
da daje življenje
in dovolj močna
da ga utopi

Najboljše priporočilo, ki vam ga lahko dam je, da Med in mleko sami vzamete v roke in si ustvarite svoje mnenje. Potem pa le pridite nazaj sem in ga delite z mano, saj me res zanima, kaj si boste mislili.

Prijetno branje,

Pina

Charly Wegelius: Pomočnik

Iskrena izpoved profesionalnega kolesarja, ki se v svoji karieri ni nikoli povzpel na najvišjo stopničko.

Physically the domestique's role is to use his energy to protect that of his team leaders, with the aim of delivering him to the crucial moment of a race with as much energy left as possible. (str.73)

Avtor: Charly Wegelius, Tom Southam

Naslov: Pomočnik: vzponi in padci poklicnega kolesarja (Domestique: The True Life Ups and Downs of a Tour Pro)

Leto izdaje: 2013, 2016

Prevajalec: Jolanda Blokar

Založba: Ebury Press

Št. strani: 303

ISBN: 978-0-09-195094-1

Žanr: biografija

Goodreads

Veliko knjig lahko najdemo o izpovedi kolesarjev povezanimi z dopingom ter o tistih izjemnih posameznikih, ki jih bi morda prepoznali tudi tisti, ki tega športa ne spremljajo. A to ni ena izmed takih knjig. Knjiga Pomočnik govori o profesionalnem kolesarju, ki je celo svojo kariero garal za uspehe drugih. Bil je pomočnik oziroma domestique.

What it is like to be a great cycling champion, I will never know. What I can tell you is what it is to race bicycle for a living. The job of a professional cyclist is extraordinaty but the professional peloton is full of quite ordinary men just like me, who find themseelves at times exposed, and at times confused, by the profession that they work so hard to be a part of. (str. 7)

Knjigo je po Charlijevem pripovedovanju napisal Tom Southam, ki je bil nekaj časa tudi sam profesionalni kolesar. Ker mu resnica o tem športu ni bila všeč, je kmalu odnehal in postal pisatelj.

Ta knjiga me je bila všeč, saj se je razlikovala od drugih kolesarskih knjig. Tako kot vse takšne knjige, tudi Charly začne z opisom otroških let ter kako se je prvič usedel na kolo in nadaljuje z profesionalnimi začetki ter opiše svojo celotno kariero do konca. Všeč mi je bilo, da sem preko te knjige bolje spoznala kolesarski sistem v Veliki Britaniji in njegov razvoj do danes. Charly tudi izpostavi njegove šibke točke. Dobro je opisana tudi sprememba pomena tekmovanja za svojo državo na svetovnih prvenstvih.

V Pomočniku tako beremo predvsem o profesionalni poti vrhunskega kolesarskega pomočnika. Po mojem mnenju pa najbolj izstopa borba mladega človeka, ki išče svojo pot v težkem profesionalnem svetu. Zanimali so me različni odnosi, ki jih Charly stkal s kolegi tekom svoje kariere. Predvsem pa njegova godba v ospredje postavlja kolesarstvo kot skupinski šport, v katerem se lahko počutiš osamljenega. Prav tako razkriva manj glamurozne situacije na poti, ki jih gledalci pred tv ekrani in za ograjo ob progi nismo deležni.

My ability to „fit in“ became one of the qualities that made me most suitable to the job of a domestique, but ironically, by the time I came to finish my career it would be one of the things that I would grow to dislike most about myself. (str. 69)

V tej objavi le težko napišem, o vsem še govori knjiga, saj je kot Wegeliusovo življenje, polna vzponov in padcev ter vpogledov v zakulisje življenja športnika, ki ga včasih sistem pusti na cedilu in mora odrasti šele po koncu svoje športne kariere. Nadvse zanimivo in večplastno branje.

Knjiga je polna anekdot, ki so stkane v zanimivo celoto. Priporočam jo vsakemu kolesarskemu navdušencu.

Tokrat me res zanima, katere športe spremljate vi?

Prijetno branje,

Pina

Opomba: knjigo sem prebrala v angleškem jeziku.  

Moje počitniško branje: Norveška 2017

Prejšnji mesec sem bila na teden dni dolgem potovanju na Norveškem. Ker to niso bile počitnice s poležavanjem in kupom knjig, sem s seboj vzela svoj elektronski bralnik, ki mi ponuja veliko izbito in je lahko prenosljiv.

Na potovanju rada izberem knjige, ki me bodo zamotile, da bo čas na poti hitro minil. Ker vem, da med branjem ne bom zelo pozorna, ne izbiram knjig, ki bi jih rada prebrala v miru. Tako sem si na bralnik naložila nekaj brezplačnih knjig za Kindlovo aplikacijo. Knjigo, ki jo trenutno berem, si naložim tudi na telefon, da jo imam tako vedno pri sebi. Tokrat sem tekom enega tedna potovanja v Bergen in nazaj prebrala 5 del. Bom šla kar po vrsti.

Melanie Summers: The Royal Treatment (The Crown Juwels Romantic Comedy #1). 2017

Ta komedija je kot film za tv. Tessa Shart je na svojem blogu najostrejši kritik kraljeve družine. Ko premier napove referendum za ukinitev monarhije, prestolonaslednik princ Albert povabi Tesso za dve meseca v kraljevo palačo. Kaj se zgodi si preberite sami.

Če napišem po pravici, sta mi oba glavna lika sprva šla na živce. A po prvih nekaj poglavjih se mi nista zdela več tako enoplastna in pristranska, saj njuna osebna zgodba pojasni njuna dejanja in sta oba pripravljena premisliti in priznati, da sta ravnala narobe. Avtorica se trudi biti zabavna, a ji to ne uspe zmeraj. Vsekakor ji pa uspe s prizorom v katerem Tessa preizkuža trak za hitrejši tek. Preberite in smejali se boste.

„You have a scathing hatred for us that is rather unmatched.“
My face tingles, and the back of my troath suddenly aches. It's one thing to write things about a public figure, but quite another to come face to face with him.

Patricia Ryan: The Black Sheep (North Moon Bay #1). 2012

Harly pazi hišo svojega profesorja. Sredi noči neznanec vdre v hišo in začne igrati klavir. Tucker je odtujeni sin lastnika hiše, ki je preživel letalsko nesrečo. Da bi ga Harly rehabilitirala mu zada izziv. Če jo lahko v bazenu pri plavanju ujame, jo lahko ima za eno noč. Tekom poletja oba razkrijeta svoje fizične in čustvene brazgotine.

Dogajanje je zelo hitro, želela bi si, da bi bilo opisanih več manjših dogodkov. Drugače je pa to hitro branje.

„Loving rules is something I can't relate to,“ he continued. „my guess is you need them like you need to breath. Any hint of disorder, anything messy or unexpected in your life, just won't do.“

Patricia McLinn: Almost a Bride (Wyoming Wildflowers #1). 2010

Matty Brennan se po šestih letih vrne v Wayoming, da bi prevzela družinski ranč ter hitro in nepričakovano zasnubi svojo srednješolsko ljubezen Dava Curricka. Da bi za navidezni zakon na koncu lahko uspel, morata razčistiti, kaj se je zgodilo pred šestimi leti in na novo spoznati odrasli osebi, ki nista več odvisna eden od drugega.

Ta knjiga je na Amazonu brezplačna.

It was like going into the swimming hole on a spring day when they were kids. There was no edging into it, inch by inch, or, you.d never do it, The only way to go was to take the plunge.
She tooka a breath and leaped.
„I want to marry you.“

Neil Gaiman: Manuscript Found in a Milk Bottle. 2015

V predgovoru avtor pravi, da je to njegova najslabša kratka zgodba, kar jih je kdaj napisal. Meni se je zdela zelo zabavna. Izdana je bila v okviru paketa Humble Bundle, kjer sem jo lani tudi kupila. Zgodba je po mojem mnenju zelo smešna in zanimiva. Vsekakor pa presenetljivo branje. Več pa raje ne napišem.

Milkmen have secrets. Surely you have suspected that. Anybody who can be so bright and cheerful so early in the morning must have something to hide, sone hidden source of amusement, you may be sure.

Anna Sewell: BlackBeauty. 1877

Ta mladinska klasika bi si zagotovo zaslužila samostojno objavo, saj me je pozitivno presenetila. V zgodbi spremljamo življenje prelepega črnega konja, ki ga prvi lastnik poimenuje Black Beauty. Tekom svojega življenja dobi mnogo lastnikov in imen, bralec pa tako spozna še zelo raznolike življenjske zgodbe drugih konj. Življenje konj je takšno, kakršen je njihov lastnik. Če bo človek do živali prijazen in dobro skrbel zanjo, mu bo dobro in dolgo služila. A kaj ko temu ni vedno tako. Knjiga je na mnogih mestih izrazito kritična do človeka in družbe ter tako na mestih zelo žalostna. Black Beauty ni le mladinsko branje, ampak se dotakne in da misliti tudi starejšemu bralcu. Toplo priporočam!

Ta knjiga je na Amazonu brezplačna.

„Yes,“ she said, „he is really quite a beauty, and he has such a sweet, good-tempered face, and such a fine, intelligent eye – what do you say to calling him Black Beauty?“
„My doctrine is this, that if we see cruelty or wrong that we have the power to stop, and do nothing, we make ourselves sharers in the guilt.“

Kako pa vi izberete knjige, ki jih vzamete s seboj na potovanje?

Prijetno branje,
Pina

Carrie Hope Fletcher: All that she can see

Brez slabih občutkov ni dobrih in oboji nas delajo človeške.

Avtor: Carrie Hope Fletcher

Naslov: All that she can see

Leto izdaje: 2017

Založba: Sphere (Little, Brown Book Group)

Št. strani: 354

ISBN: 978-0-7515-6317-7

Žanr: sočasen roman, magični realizem

Goodreads

Cherry ima redek dar. Vidi vsa negativna čustva ljudi v obliki pošasti, ki se oklepajo svojih lastnikov. Oče jo je naučila umetnosti peke. Tako sedaj v svoji pekarni v majhnem obmorskem mestecu pomaga ljudem s posebnimi slaščicami polnimi pozitivnih čustev. Ko se med Cherry in Cheasom razvije nezdrava tekmovalnost, se bo svet za oba spremenil.

Zgodba govori o čustvih, dobrih in slabih, ki jih ljudje čutimo. Nekatera čustva postanejo naš stalni spremljevalce. Tako Cherry vedno spremlja Osamljenost, saj se že od otroštva zaradi svojega daru počuti drugačno in osamljeno. Všeč mi je bilo sporočilo knjige, da osebo naredijo človeško njegova čustva in da brez negativnih čustev ni pozitivnih.

She didn't know why but she had realised a long time ago that no matter where she opened up her bakeries, some kind of line was always drawn at the doorway, a line that no bad feeling could cross. Maybe it was because of all the goog feeling she+d contained inside her shop.

Knjiga je zaradi svoje fizične oblike z velikimi presledki in črkami zelo hitro berljiva. Tudi hitri potek dogajanja pripomore k temu.

Z dogajanjem sem imela nekaj problemov. Vedela sem, da to ne bo bila ljubezenska zgodba. S tem ni nič narobe. A ljubezni med glavnima junakoma kar nisem mogla verjeti. Saj po neki strani je logično, da sta se našli dve osamljeni duši, ki drug v drugem vidita svoje nasprotje, ki ju dopolnjuje, a se mi je vse skupaj zdelo prehitro.

„These things are never black and white. Feelings and friendships and relationships – they're complicated. Even when things are going well, it can still be so messy.“

Zgodba me je v zadnji tretjimi presenetila s svojo okrutnostjo in brutalnostjo. Nekako, zaradi prvega dela zgodbe in nežne ter domišljije polne naslovnice, tega nisem pričakovala. S tem delom sem tudi na vsebinski ravni imela težave, saj se mi je zdelo, kot da berem neko drugo knjigo. Ob koncu sem pa samo dvignila svojo (že zelo zaspano) obrv in si milila „a to je sedaj to?“.

Na tej knjigi se še ni nabral prah, saj sem jo dobila šele nedavno. Ker mi je avtorica Carri Hope Fletcher zelo simpatična, pozitivna in zanimiva mlada ženska, ki jo redno spremljam na Instagramu in Youtubu, sem se odločila, da bom pohitela z branjem te knjige. Zelo sem si želela, da bi mi bila knjiga všeč, a žal temu ni bilo tako. Preden sem začela brati knjigo, nisem dobro vedela, o čem govori. Da bo govora o peki in občutkih se mi je dozdevalo. A se mislila, da zgodba ne bo zavila v tako zelo nenavadno smer.

Res ne bi rada izdala preveč ali vas odvrnila od knjige, to je konec koncev samo moje mnenje. Zgodba me je morda presenetila. Ideja zgodbe in njeno sporočilo sta mi všeč. Dajte ji priložnost, saj me zanima, kakšno je vaše mnenje. Ali pa poiščite Carrie na socialnih omrežjih. Zagotavljam vam, da vam ne bo žal.

Katera je vaša najljubša torta? Jaz vedno naročim Sacher torto.

Prijetno branje, 

Pina

Maeve Binchy: Hiša na Tari

Družinska zgodba katere središče je hiša na Tari razkriva skrivnosti in proces odraščanja.

Avtor: Maeve Binchy

Naslov: Tara Road

Prevod: Aleksandra Rekar

Leto izdaje: 1998, 2002

Založba: Založba Mladinska knjiga

Št. strani: 492

ISBN: 86-11-15386-2

Žanr: roman

Goodreads

Ria Lynch in Danny imata na prvi pogled vse. On je uspešen nepremičninski agent, ona lahko v miru skrvi za družino in hišo. A kaj ko se ljudje spreminjajo in želijo več, kot lahko imajo?

Še vedno kolebam med tem, kaj je bistvo te knjige. Že v naslovu je izpostavljena hiša na Tari. Po mojem mnenju so stanovalci ravno tako pomembni kot hiša, še posebej Ria in Danny.

V zgodbi lahko sledimo različnim tipom žensk in njihovem statusu v družbi. Tako sledimo Rii, zgledni ženi in gospodinj, Rosemary, samski in uspešni poslovni ženski, njuni prijateljici, ki je v razmerju z alkoholikom...

Všeč mi je bilo, da se dogajanje večinoma odvija v Dublinu, saj sem si lahko pred oči priklicala ulice, zvoke in ljudi, ki se jih še dobro spominjam od svojega enotedenskega pohajkovanja po tem mestu. 

Knjiga je sicer zelo obsežna, a je razdeljena le na 10 poglavji. Tekom zgodbe pripovedujejo skoraj vse osebe, ki jih srečamo. Ritem menjav perspektiv se proti koncu knjige stopnjuje, kar da zgodbi v zadnjem delu drugačen občutek.

Ko sem začela brati knjigo, nisem dobro vedela, o čem govori. Po opisu na zadnji strani, naj bi govorila o dveh ženskah, ki sta za poletje zamenjali svoji hiši. A ta aspekt zgodbe se pojavi šele v drugi polovici knjige ter prikaže odraščanje in spremembe v življenju obeh žensk. Kaj je preobrat, ki pripelje do te menjave hiš, boste morali med branjem ugotoviti sami.

Tedni, v katerih je morala premisliti, preden je spregovorila, so se obrestovali. Nič ji ni škodovalo, da se je morala naučiti v povsem novem in drugačnem okolju. Kjer te ljudje sodijo po tem, kar narediš in rečeš, in ne na osnovi dolgotrajnega prijateljstva. Ria je čutila, da je odrasla na način, na katerega ji doma nikoli ne bi bilo treba. Konec koncev nikoli prej ni živela sama, iz materine hiše je šla naravnost v Dannyjevo.

O knjigi še vedno razmišljam in še vedno ne vem, ali mi je bila všeč ali ne. Po pravici povedano se mi je predvsem prva polovica vlekla, druga pa prehitro minila. Zelo dolgo se z nobeno osebo nisem povezala in sem kot bralec imela občutek, da na dogajanje gledam od zunaj, z velike razdalje oziroma, kot da mi nekdo pripoveduje o življenju tretje osebe, ki me pretirano ne zanima. Predvsem me je dolgo motila Riina pasivnost za masko vedrosti in skrbi za druge.

Kot že rečeno, mi je bil drugi del zgodbe, ko se pojavi tudi Američanka Marylin, bolj zanimiv. Marylin je popolnoma nov lik v zgodbi, kar jo naredi skrivnostno in bolj zanimivo. Po mojem mnenju popolnoma spremeni dinamiko zgodbe in nekako prisili Rio, da se odtrga od svojega življenja in sebe vidi v drugačni luči.

O knjigi imam še vedno mešane občutke. V roke sem jo vzela, ker je bila Hiša na Tari ena izmed štirih knjig, ki sem jih poleti izposodila vknjižnici v okviru akcije Maček v žaklju. Po tem, ko sem jo prebrala, sem ugotovila, da imam že več let na polici angleški izvod knjige iz druge roke. Ker dvomim, da jo bom še enkrat prebrala, sem se odločila, da jo izločim.

Leta 2005 je bil po knjigi posnet film, ki (se mi zdi) ga nisem videla.

Res me zanima, kakšno je vaše mnenje o Hiši na tari.

Prijetno branje,

Pina

Cassandra Rose Clarke: The Pirate's Wish

Nepredvidljiva pripoved polna domišljije, magije in pravljičnih bitji. 

   

Avtor: Cassandra Rose Clarke

Naslov: The Pirate's Wish

Leto: 2013

Založba: Strnge Chemistry

Št. strani: 325

ISBN: 978-1-908844-28-6

Žanr: Mladinska fantastika

Annana in Naji ostaneta ujeta na magičnem otoku. Najti morata način, da preživita in zapustita otok ter opravita tri nemogoče naloge in tako izničita urok, zaradi katerega se ne morata ločiti. Pri tem se jima na poti pridruži nenavaden sopotnik.

Prvo knjigo The Assassin's Curse sem prebrala pred dvema letoma. Če prvega dela niste prebrali, vam predlagam, da nadaljujete branje raje tu, kjer sem zapisala svoje misli o prvem delu te duologije. Če boste brali naprej boste izvedeli preveč. Po mojem mnenju se obe knjigi izplača prebrati.

V prvi knjigi je pripovedovalec Ananna. Že po nekaj straneh sem si zaželela, da bi slišala tudi Najijevo stran zgodbe. In kmalu je se to tudi zgodilo. Tako v drugi knjigi slišimo zaradi spleta okoliščin občasno tudi Najijev glas, njegova čustva in bolečino. 

Po mojem mnenju imata obe knjigi kar nekaj pozitivnih lastnosti, ki jih v mnogih drugih knjigah namenjenih mlademu občinstvu primanjkuje. Zgodba je napeta, a se odvija na nepredvidljiv način. Rešitve zapletov so po mojem mnenju edinstvene. Opisi magičnih bitji so slikoviti in pojave se bralcu kar same rišejo pred očmi.

Mislim, da mi je bila zgodba všeč tudi zato, ker se ni razvila v smer, kjer bi glavno vlogo igra ljubezen (pa naj bo to med dvema ali za ta žanr tako značilen ljubezenski trikotnik). V drugi knjigi igra ljubezen med Najijem in Ananno sicer pomembno vlogo, a ni središče zgodbe. Prav tako mi je všeč konec zgodbe, ki se nanaša na njun odnos in pokaže njuno odraslo plat.

V prvem delu smo spoznali Marjani, ki se spoprijatelji z Ananno. V drugi knjigi se zopet pojavi. Tokrat nam razkrije svojo zgodbo, ki me je presenetila in zaradi katere, bi rada vedela več o njenih pustolovščinah. Marjanina zgodba ter njene odločitve z knjigi lahko vidimo tudi kot alternativo Ananninim, a se Ananna zaveda, da sta ona in Marjani različni ter to spoštuje.

Najbolj me je navdušil razvoj glavnih dveh junakov. V prvem delu spoznamo dve mladi osebi, ki sta ujeti v družinska pričakovanja in družbene predpostavke. Tekom zgodbe se spremenita v mladi odrasli osebi, ki poznata svoje vrline in pozitivne lastnosti, cenita prijateljstvo ter premoreta pogum, slediti svojim sanjam. Predvsem je razvoj v mlado žensko viden pri Ananni. Pri njej mi je bila všeč njena preprostost, odprtost in pogum. A vsekakor ni popolna junakinja, saj se prepusti močnim čustvom in v enem takih trenutkov skoraj izda Najija. Cenila sem tudi, da je po premisleku pripravljena priznati svoje napake, se iz njih učiti ter tudi uvideti druge možne rešitve situacij.

Da morda še malo povečam vaše zanimanje za to knjigo, so tu tri nemogoče naloge, ki jih morata izpolniti glavna junaka:

1. Hold the princess's starstones skin against stone,
2. create life out of violence,
3. experience true love's kiss.

Med branjem sem se morala zelo potruditi, da nisem knjige prelistala naprej. A mi je nekako uspelo, da tega nisem naredila, zato me je zadnjih 20 strani zelo prijetno presenetilo. Pisateljica je uporabila svojo domišljijo in po mojem mnenju izviren način rešitve zapleta ter me s tem zelo navdušila.

You're never going to get rid of me. Not as long as your blood flows through my veins.

The Assassin's Curse in The Pirate's Wish bi bile po mojem odlični zgodbi za adaptacijo v obliko serije. Če bi se to kdaj zgodilo, čeprav je verjetnost zelo majhna, bi se od zadovoljstva široko smejala. Tekom zgodbe smo spoznali kar nekaj zanimivih likov in prepričana sem, da so njihove zgodbe prav tako zanimive.

Leta 2014 je založba Strange Chemistry propadla. A nič se bati. Oba dela bosta izšla pri Saga Press predvidoma 7. februarja 2017 v enem delu pod imenom Magic of Blood and Sea.

Knjigi bi priporočila vsem mladim in tistim, ki imajo radi zanimive, edinstvene in magične zgodbe.

Ali ste morda to zgodbo prebrali?

Prijetno branje,

Pina

J.K. Rowling: Magične živali

V kinih se že vrti istoimenski film in bil je že čas, da tudi jaz preberem to knjižico. 

 

Avtor: J.K. Rowling

Naslov: Newt Scamander: Fantastic Beasts & Where to Find Them

Leto izdaje: 2009

Založa: Bloomsbury Publishing

Št. strani: 123

ISBN: 978-1-4088-0301-1

Žanr: fantazija

Magične živali in kje jih najdemo je napisal Newt Scamander in pred nami je Harrijev učbenik. V predgovoru Newt pove, kako je napisal knjigo in kaj so magične živali. V nadaljevanju knjige sledi njihov enciklopedijski popis, ki je ponekod opremljen z ilustracijami.

V branju sem zelo uživala, saj me je knjiga spomnila, na obdobje, ko sem knjige Harrja Potterja kar požirala. Zelo mi je bil všeč uvod, v katerem je predstavljena kratka zgodovina ter definicija zveri. Pri magičnih živalih je nato opisan njihov izgled, kako nevarne so, kje jih najdemo ter nekaj njihovih lastnosti. Občasno ob opisu najdemo še ilustracijo.

Za branje te knjige je po mojem mnenju potrebno uporabiti predvsem domišljijo. Le tako si lahko pred oči prikličemo vsa ta zanimiva in slikovita bitja. Pri nekaterih gre seveda malce lažje, saj smo jih že videli v filmih o Harryju Potterju. Nekaj težav sem imela z imeni živali, a se vanje raj nisem poglabljala.

Najboljši del knjige so bili zapiski in čačkarije, ki sta jih v knjigi pustila Harry ter Ron. Le ti so me nasmejali in spomnili na nekatere odlomke iz nam vsem dobro znanih dogodivščin.

Magične živali so zelo lahko in zabavno branje, primerno za branje v enem kosu ali da le tu in tam malo polistamo po knjigi. Všeč mi je bilo, kako me je teh nekaj strani zopet povleklo v Harryjev svet. Sedaj komaj čakam, da vidim film. Potrudila sem se, da razen napovednikov nisem izvedela nič o zgodbi. Res komaj čakam!!

Imate morda najljubši magično žival? Moja je vsekakor zmaj.

Prijetno branje,

Pina

Jojo Moyes: Brez tebe

Po fenomenu knjige in filma (ki ga nisem videla) Ob tebi je tu nadaljevanje zgodbe z naslovom Brez tebe.

Avtor: Jojo Moyes

Naslov: After you

Leto izdaje: 2015

Založba: Penguin Random House

Št. strani: 407

ISBN: 9780718179618

Žanr: roman

Po Willovi smrti Louisa živi v Londonu. Prepotovala je svet, a ji to ni prineslo zadovoljstva. Po nesrečnem padci s strehe svoje stolpnice, za katerega vsi mislijo, da je bil poizkus samomora, se znajde v skupini za žalovanje, kjer se bo končno morala spoprijeti z izgubo ljubljene osebe. Kakšno vlogo pri tem igrata Lily in “ambulance Sam” boste morali ugotoviti sami.

Knjig sem prebrala že pred mesecem dni, saj me je zanimalo, kaj se zgodba nadaljuje. Prvi del Ob tebi mi je ostal v dobrem spominu. Če ga ne bi brala kar celi dve leti po letališčih in avionih na svoji tablici, bi se morda celo uvrstil med meni ljube knjige.

Kot rečeno me je gnala radovednost. A knjiga Brez tebe je že po enem mesecu utonila v pozabo. Če je ponovno ne bi zagledala na Goodreadsu, se ne bi spomnila nanjo in napisala tega prispevka.

Zgodba me je pustila skoraj popolnoma hladno. Edina svetla točka je bol “ambulance Sam” (to sem pustila v angleščini, saj mi je res všeč kako zveni). V primerjavi prvo knjigo se mi je bolj prikupila Willova mati, saj jo je žalovanje naredilo bolj dostopno.

Po mojem mnenju je zgodba razpadla na več delov, kar mi ni bilo preveč všeč. Koščke zgodbe vidim tako:

• Louisa in žalovanje za Willom,
• Louisa in Sam,
• Louisa in Lily,
• Lili in njeni problemi,
• Willovi starši,
• Louisini starši.

Zdi se mi, da je manjkalo lepilo, ki bi vse te koščke držalo skupaj. Predvsem zgodba Louisinih staršev se mi je zdela ne vmesna. V prvi knjigi mi je bila všeč povezava med Louiso in njeno sestro. V tej knjigi se mi zdi, da je ta povezava zdrsnila po lestvici pomembnosti nizko navzdol in tudi, ko se je pojavila, je bila obravnavana površno in hitro. Liki so se mi predvsem zdeli enoplastni in le še karikature samih sebe.

Predvsem proti koncu knjige je Louisa večkrat izpostavila, da se v svojih mislih še vedno pogovarja z Willom. A teh dialogov je v zgodbi komaj kaj. Tako se izgubi humor, ki je bil značilen za Willa v prvi knjigi, njegova osebnost in s tem bralec, ki je prvo knjigo prebral že kar nekaj časa nazaj, pozabi glavno gonilo prve knjige ter osnovo za dogajanje v tem nadaljevanju. Po mojem je to eden poglavitnih problemov, ki jih ima ta zgodba.

Ko sem obrnila zadnji list v knjigi, sem bila razočarana nad razpletom oz. koncem, ki je v meni pustil enak občutek, kot konec prve knjige: ali ji bo uspelo? Predvsem pa je knjiga pri meni povzročila zastoj v branju. Nisem imela volje in želje v roke vzeti naslednjega bralnega gradiva, kar me po prebrani slabi zgodbi vedno napolni z občutkom frustracije in nemira.

Če ste prebrali do tu, ste verjetno ugotovili, da mi knjiga ni bila pretirano všeč. Vsekakor me zanima, kaj ste si o njej mislili. Mene je pustila z občutkom razočaranja in nedokončanosti. Pa vas?

Pina

Knjigo sem prebrala v angleškem jeziku.

Kurban Said: Ali in Nino

Veliko več kot le ljubezenska zgodba postavljena na mejo med Evropo in Azijo.

Avtor: Kurban Said (Lev Nussimbaum)

Naslov: Ali in Nino (Ali und Nino)

Leto izdaje: 2008 (1937)

Prevod: Mojca Kranjc

Založba: Cankarjeva založba

Št. strani: 305

ISBN: 978-961-231-675-4

Žanr: Roman

Vsebina

Ali je musliman in pripada Aziji. Nino je krščanska Gruzijka in pripada Evropi. Ljubezen med njima postavlja pod vprašaj zgodovinski okvir in običaje obeh strani.

Podrobnosti zgodbe bi raje prepustila, da jih odkrije vsak bralec sam. Menim, da je ta knjiga veliko več kot le ljubezenska zgodba. Tu bi že rada povedala, da je knjiga izvrstna in je še vedno (pišem tri tedne po tem, ko sem jo prebrala) povod za razmislek. Iz nekega razloga, mi pisanje o tem delu povzroča težave. Zato mi oprostite, če bo naslednji sestavek brez repa in glave.

Zgodba se odvija med letom 1918 in 1920 na ozemlju, ki ga lahko označimo kot mejo med Azijo in Evropo. Pripovedovalec Ali Kan Shirvanshir izhaja iz stare muslimanske rodbine in nas s svojim pripovedovanjem popelje od Bakuja do Daghestana, Shushe in Perzije.

Slog pisanja je lahek in tekoč ter polen liričnih primerjav. Opisi si tako zaživijo v naših mislih so polni baru in vonjav.

Obokane kupole trgovinic na bazarju so bile v mesečini podobne neštetim balonom, ki jih drži nevidna roka.

Omenila bi čas dogajanja in zgodovinsko ozadje zgodbe. Dogajanje zaznamuje oktobrska revolucija in nastanek Republike Azerbajdžan. Ne moramo se ogniti nekaterim političnim vprašanjem, problemu vojaškega zavzetja območji, naroda in samostojnosti.

Po mojem mnenju najbolj v ospredju stoji problem orientalizma. Kot Edward W Said izpostavlja v svojem delu Orientalizem: Zahodnjaški pogled na Orient, je pojav orientalizma odvisen od našega zahodnega stališča. Tako se pojavljajo pari, pri katerih zahodnjaški pogled nosi „pozitivno“ konotacijo: razumno/čustveno, civilizirano/divje.

Tako zasledimo nasprotja med islamom in krščanstvom, vzhodom in zahodom, mladostnim in starejšim prebivalstvom ter med moškimi in ženskami.

Pri tej knjigi mi je bilo všeč kar nekaj stvari:

• Všeč mi je lahek način pisanja, polen bogatih in slikovitih primerjav, ki je v nasprotju z resno tematiko v ozadju.
• Že glavni junak Ali Kan pooseblja vse o čemer roman govori. Razpet je med dva svetova. Živi tradicionalno, a poroči „Evropejko“, se prilagodi tej situaciji in skuša najti ravnotežje.
• Z vsako stranjo se bralec seznani z novimi tradicijami in običaji, ki so nam v večini neznani.
• Knjiga odpira vprašanja sobivanja različnih kultur in religij, ki so v današnjem svetu še kako aktualna. Prav tako se ukvarja z vprašanjem naroda in države.
• Ko sem knjigo prebrala do konca, sem imela občutek, da je se je krog sklenil.
• Sedaj me neizmerno mika pot v Baku.

Sprva sem imela težave z časovnim okvirom in družbenim okvirom, znotraj katerega so mi bili (in so še) nazivi in družben položaj posameznih oseb uganka.

To delo bi priporočala vsakemu. Morda vas bo zanimala le ljubezenska plat ali pa boste med stranmi našli snov za premislek. Morda vas bo pritegnil film, ki naj bi v kinematografe prišel letos.

Če ste knjigo prebrali, delite vaše misli v komentarjih in mi tako pomagajte, da uredim svoje.

Pina

Nina Garcia: The One Hundred

Od male črne oblekice do copatov in popolne rdeče šminke. 100 kosov z katerimi bo vsaka ženska zablestela s stilom.

Avtor: Nina Garcia (ilustriral Ruben Toledo)

Naslov: The One Hundred: A Guide To The Pieces Every Stylish Woman Must Own.

Leto izdaje: 2008

Založba: Collins Living

Št. strani: 284

ISBN: 978-0-06-166461-8

 

Nekateri poznamo oddajo Project Runway in eno izmed sodnic Nino Garcio. V tej knjigi Nina z nami del 100 kosov, ki bi po njenem mnenju morali biti v omari vsake moderne ženske.

Avtorica skozi prijeten pogovorni slog podaja artike zložene po abecednem vrstnem redu. Knjiga se bere kot priročnik ali skupek idej in predlogov. Včasih kot pogovor z dobro prijateljico.

Vsekakor nikomur ni potrebno v omari imeti vseh navedenih stvari. Predlagane dražje znamke lahko zamenjamo z žepu bolj prijazno različico. A vseeno ne priporočam, da knjigo berete med razprodajami ali na prijetni kavici v svojem najljubšem trgovskem centru, saj obstaja verjetnost, da bo na koncu dneva vaša denarnica veliko lažja. Sama sem raje malo pobrskala po omari in se poslužila ideje ali dveh o kombiniranju kosov.

Nina nam opiše kratko zgodovino kakega kosa ali pa navede ikonske trenutke in osebe povezane z njim. Tisi, ki smo gledali Zajtrk pri Tiffaniyu, imamo v spominu Audrey Hepburn v mali črni oblekici. V knjigi tudi ne manjka nasvetov za najbolj primerno izbiro kosov. Pogosto lahko med branjem pobrskamo z googlom po širnem spletu in si tako ogledamo delo kakega dizajnerja ali ikonsko fotografijo znane igrale, ki jih kot primere navaja Nina.

Najbolj so mi v spominu ostala prekrasne barvne ilustracije – delo Rubena Toleda. Knjigo lahko preberemo od prve do zadnje strani. Lahko jo na slepo odpremo in preberemo le en del, jo le prelistamo. Lahko se pa tudi posvetimo ilustracijam in odmislimo tekst.

Mislim, da bom iz čistega veselja knjigo še kdaj vzela iz sestrine omare in jo prelistala, uživala v ilustracijah in si izposodila kak trik. Ne izključuje niti iskanja tistega v vseh pogledih popolnega krila ali bleščečih natikačev po vseh trgovinah v bližini.

Tako kot Nina sem tudi jaz mnenja, da je na koncu pomemben naš osebni slog in smo le preko njega edinstveni in nezamenljivi, ko se sprehajamo po ulici.

Pina

Sally Green: Pol temni

Svet belih in temnih vešč v katerem je ujet deček Nathan. Knjiga o iskanju samega sebe in okrutnosti sočloveka.

Avtor: Sally Green

Naslov: Pol temni; prva knjiga trilogije Polovično življenje (Half bad)

Leto izdaje: 2014 (2013)

Prevod: Sanda Šukarov

Založba: Založba Mladinska knjiga

Št. strani: 348

ISBN: 978-961-01-3279-0

Žanr: mladinska fantastika

Vsebina

Nathan živi odmaknjeno življenje z babico in pol sestrama ter pol bratom. V svetu belih njegovo pol belo pol temno poreklo skrbi za nezaupanje. Njegovo odraščanje je polno omejitev in neodgovorjenih vprašanj o starših. Ko bo dopolnil sedemnajst let mora dobiti tri darove ter postati vešč. Bo postal beli ali temni?

Nathan nam omogoči pogled v zgodbo. Pripoved je enostavna s pridihom razmišljanja (predvsem o očetu). Prvih nekaj strani nam pokaže glavnega junaka v kletvi, v ujetništvu. Naše popolno nerazumevanje dogajanja nas žene k branju. Prva tretjina knjige se posveča Nathanovemu otroštvu, druga tretjina njegovemu ujetništvu, v zadnji tretjini pa dogodki vodijo k njegovemu sedemnajstemu rojstnemu dnevu.

Dogajanje je postavljeno v svet, kot ga poznamo. V njem živijo beli in temni vešči. Večinoma se z navadnim človekom (imenovanim bledež) ne srečamo. Gradnja sveta je tako hitra in podana le z malo podrobnostmi. Kraj dogajanja je postavljen v Anglijo, proti koncu v Švico.

Knjiga prikaže nekaj zanimivih družbenih pojavov, ki jih lahko opazimo tudi v realnem svetu. Nerazumevanje in strah sta lahko povod za sovraštvo, izolacijo in nasilje. V knjigi povod in navodila za taka dejanja daje oblast (Svet belih). Dejanja izvršijo posamezniki, ki se čutijo zaščitene.

Glavni junak je podvržen dednosti, sodijo ga po dejanjih njegovega očeta. Včasih sem imela občutek, da se zgodba ne vrti okoli Nathana, ampak okoli njegovega očeta Marcusu. Najbolj zlobni temni vešč je okruten morilec in ima zagotovo nek načrt. Zdi se, da je njegov sin le lutka, sredstvo za dosego cilja tako za njegovega očeta kot tudi za Svet belih, ki upa, da ga bodo lahko uporabili kot orožje. Zanimivo je tudi Nathanov odnos do očeta (ki ga spozna šele na svoj sedemnajsti rojstni dan). V njem vidi svojo rešitev in verjame, da mu oče želi le najboljše.

Z knjigo sem imela nekaj problemov. Prva tretjina knjige se mi je zdela najbolj zanimiva. Druga tretjina se mi je zdela dolg in ponavljajoča. Tretji del je bil zopet malo boljši, a strahotno predvidljiv (sploh zadnjih 50 strani). Noben karakter mi ni bil posebej všeč, na nikogar se nisem navezala.

Fizično in psihično nasilje nad Nathanom, njegovo družino in eno prijateljico meji že skoraj na teror. Tudi v drugih delih knjige je nasilje ključen del dogajanja. Včasih je prikazano zelo nazorno. Mislim, da bi knjiga morala imeti neko opozorilo, tako kot filmi. Knjiga je po starosti oseb očitno namenjena mladostnikom in še mlajšim. Vsekakor jo lahko v roke vzame tudi desetletnik. Kaj mislite, bi tudi knjige morale imeti starostno omejitev in opozorila, ali nas v današnjem času obdaja že toliko drugih stvari z nasilno vsebino, da se ena knjiga izgubi med njimi?

Poleti 2015 izide prevod druge knjige z naslovom Pol divji (Half Wild). Zanima me, kako se bo zgodba odvila. Morda jo bom vzela v roke.

Če ste prebrali knjigo, me zelo zanima vaše mnenje.

Pina

Opomba: knjigo sem prebrala v slovenščini.