Jojo Moyes: Brez tebe

Po fenomenu knjige in filma (ki ga nisem videla) Ob tebi je tu nadaljevanje zgodbe z naslovom Brez tebe.

Avtor: Jojo Moyes

Naslov: After you

Leto izdaje: 2015

Založba: Penguin Random House

Št. strani: 407

ISBN: 9780718179618

Žanr: roman

Po Willovi smrti Louisa živi v Londonu. Prepotovala je svet, a ji to ni prineslo zadovoljstva. Po nesrečnem padci s strehe svoje stolpnice, za katerega vsi mislijo, da je bil poizkus samomora, se znajde v skupini za žalovanje, kjer se bo končno morala spoprijeti z izgubo ljubljene osebe. Kakšno vlogo pri tem igrata Lily in “ambulance Sam” boste morali ugotoviti sami.

Knjig sem prebrala že pred mesecem dni, saj me je zanimalo, kaj se zgodba nadaljuje. Prvi del Ob tebi mi je ostal v dobrem spominu. Če ga ne bi brala kar celi dve leti po letališčih in avionih na svoji tablici, bi se morda celo uvrstil med meni ljube knjige.

Kot rečeno me je gnala radovednost. A knjiga Brez tebe je že po enem mesecu utonila v pozabo. Če je ponovno ne bi zagledala na Goodreadsu, se ne bi spomnila nanjo in napisala tega prispevka.

Zgodba me je pustila skoraj popolnoma hladno. Edina svetla točka je bol “ambulance Sam” (to sem pustila v angleščini, saj mi je res všeč kako zveni). V primerjavi prvo knjigo se mi je bolj prikupila Willova mati, saj jo je žalovanje naredilo bolj dostopno.

Po mojem mnenju je zgodba razpadla na več delov, kar mi ni bilo preveč všeč. Koščke zgodbe vidim tako:

• Louisa in žalovanje za Willom,
• Louisa in Sam,
• Louisa in Lily,
• Lili in njeni problemi,
• Willovi starši,
• Louisini starši.

Zdi se mi, da je manjkalo lepilo, ki bi vse te koščke držalo skupaj. Predvsem zgodba Louisinih staršev se mi je zdela ne vmesna. V prvi knjigi mi je bila všeč povezava med Louiso in njeno sestro. V tej knjigi se mi zdi, da je ta povezava zdrsnila po lestvici pomembnosti nizko navzdol in tudi, ko se je pojavila, je bila obravnavana površno in hitro. Liki so se mi predvsem zdeli enoplastni in le še karikature samih sebe.

Predvsem proti koncu knjige je Louisa večkrat izpostavila, da se v svojih mislih še vedno pogovarja z Willom. A teh dialogov je v zgodbi komaj kaj. Tako se izgubi humor, ki je bil značilen za Willa v prvi knjigi, njegova osebnost in s tem bralec, ki je prvo knjigo prebral že kar nekaj časa nazaj, pozabi glavno gonilo prve knjige ter osnovo za dogajanje v tem nadaljevanju. Po mojem je to eden poglavitnih problemov, ki jih ima ta zgodba.

Ko sem obrnila zadnji list v knjigi, sem bila razočarana nad razpletom oz. koncem, ki je v meni pustil enak občutek, kot konec prve knjige: ali ji bo uspelo? Predvsem pa je knjiga pri meni povzročila zastoj v branju. Nisem imela volje in želje v roke vzeti naslednjega bralnega gradiva, kar me po prebrani slabi zgodbi vedno napolni z občutkom frustracije in nemira.

Če ste prebrali do tu, ste verjetno ugotovili, da mi knjiga ni bila pretirano všeč. Vsekakor me zanima, kaj ste si o njej mislili. Mene je pustila z občutkom razočaranja in nedokončanosti. Pa vas?

Pina

Knjigo sem prebrala v angleškem jeziku.