Poišči buklo

sreda, 29. oktober 2014

Would You Rather Book TAG

Za zadnjo knjigo, ki sem jo prebrala, še nisem izoblikovala misli. Knjigo, ki jo berem sedaj, bom verjetno kar izpustila iz rok. Tako sem se odločila, da je čas za novi TAG.

Ali bi raje...

bral le trilogije ali samostojne knjige?
Mislim da samostojne knjige. Večinoma bi se delo vsebino trilogij brez problema zapakirati v eno samo knjigo.

bral le knjige ženskih avtoric ali moških avtorjev?
Vseeno mi je, ali je knjigo napisala ženska ali moški. Pri že prebranih knjigah prevladujejo avtorice. Torej je moj odgovor: knjige ženskih avtoric.

kupoval knjige le v knjigarni ali le na Amazonu?
Hmm. Tole je pa res težko. Obožujem hoditi v knjigarne, se dotikati različnih knjig, jih prelistati, odkrivati nove naslove. A pogosto v naših knjigarnah ni knjig (tujih), ki bi jih rada prebrala. Če pa je knjiga prevedena, je zelo draga in tako bi zopet raje imela original ali angleški prevod. Uh, dolg miselni tok! Moj odgovor je Amazon. Cenej in še več je izbir.
 
da vse knjige postanejo TV serije ali filmi?
Po pravici povedano, ne vem. Oboje lahko odlično funkcionira. Vse knjige naj postanejo filmi (tako kot Harry Potter).

prebral 5 strani na dan ali 5 knjig na teden?
Ker je nemogoče, da bi prebrala 5 knjig na dan, se moram odločiti za 5 strani na dan. Upam do so strani velike, tisk majhen, knjige pa odlične. 
 
bil poklicni recenzent ali avtor?
Recenzent. Mislim, da ne bi znala napisati knjige. Še zgodbe mi ni uspelo in sem večkrat probala.

vedno znova prebiral svojih 20 najljubših knjig ali bral le nove knjige?
Brala bi le nove knjige. Novo je vedno boljše? Ne, ampak je več izbire. In morda tako najdem novo najljubše čtivo.

delal kot knjižničar ali v knjigarni?
Najraje v založništvu. Tako pa bom rekla v knjigarni. Ne vem, zakaj.

bral le knjige iz svojega najljubšega žanra ali vse ostale?
Vse ostale, saj se mi je že pogosto zgodilo, da je bilo enkrat tudi najljubšega žanra preveč. (Tole je vseeno žalostna odločitev. Le kaj bi brez fantastičnih knjig!)
 
bral le e-knjige ali le tiskane knjige?
Tiskane knjige! Malo težje jih je nositi s seboj in v knjižni omari zasedejo več prostora, a ni bolšjega od občutka papirja.

Kakšni so vaši odgovori? Me res zanima.
Pina

petek, 24. oktober 2014

Vikend v Normandiji

Prejšnji teden sem obiskala prijateljico v Parizu. Odločili sva se, da izkoristiva priložnost in med vikendom obiščeva Normandijo. Izlet je bil organiziran s strani študentskega društva. Tako sva spoznali kar nekaj zabavnih in zanimivih ljudi ter skupaj z njimi raziskovali nova mesta.

Prvi dan nas je pot vodila do Mont Saint-Michele, samostana na vrhu otoka, ki je včasih otok ali pa tudi ne. Ozračje po nevihti je bilo pravljično, svetloba pa spreminjajoča. Čeprav je otok majhen, lahko ure odkrivaš nove kotičke in poglede v daljavo.





 
Naslednjih nekaj utrinkov je iz Caena, kjer smo preživeli noč in zjutraj (ko so nekateri še spali) raziskovali veliko, prekrasno tržnico.





 
Nedelja je bila deževna. Najprej smo obiskali Treville in Deauville. Mesti sta slikoviti in praktično zraščeni. Predvsem Treville je polen dragih lokalov in trgovin.







Kot zadnje smo obiskali Honfleur. Majhno mestece, polno galerij. Žal smo bili takrat že do dobra premraženi in premočeni, zato smo se zatekli v kavarno in se pogreli ob skodelici čaja.




 
Ta kratek izlet mi je razkril, da ima Normandija zelo veliko ponuditi. Moj cilj je, jo v prihodnjih letih obiskati za dalj časa. Morda malo kolesariti in odkrivati mesteca.

Pina

sreda, 22. oktober 2014

Francois Lelord: Hector and the Search for Happiness

Knjiga, ki da veliko snovi za razmislek, lahko pa je le hitro branje.



Avtor: Francois Lelord
Naslov: Hector and the Search for Happiness (Le Voyage d'Hector ou la recherche du bonheur)
Leto: 2010 (2002)
Založba: Gallic Books
Prevajalec: Lorenza Garcia
Št. strani: 164
ISBN: 978-1-906040-23-9
Žanr: Sočasna fikcija







Vsebina
Hector je uspešen mlad psihiater. Ko opazi, da so njegovi pacienti vedno bolj nezadovoljni in nesrečni, jim ne mora pomagati. Tako tudi sam postane nezadovoljen. Odloči se, da gre na počitnice. Prepotoval bo svet in ugotovil, kaj ljudi naredi resnično srečne.

Zgodba temelji na splošnem nezadovoljstvu in odsotnosti sreče. V današnji družbi vedno iščemo nekaj boljšega. Pomembna tema je globalizacija (morda tudi globalizacije nezadovoljstva).

Jezik je (skoraj otroško) lahek. Med resnimi odstavki je prisoten zabaven ton. Tako se vzpostavi nasprotje med resno tematiko in naivnim načinom podajanja. Poglavja so zelo kratka. Zgodbo pripoveduje vsevedni tretjeosebni pripovedovalec, ki pogosto nagovori neposredno bralca.

Ta knjiga je nekaj posebnega. Iz nje lahko potegnemo mnogo ali nič. Polna je lukenj, ki jih lahko zapolnimo sami z svojimi izkušnjami ali domišljijo. Hectorjevo razmišljanje je pogosto podano s pomočjo primerov posameznikov, ki posplošeni predstavljajo skupino ljudi.

Hector seveda na svojem potovanju pride do spoznanj o sreči. Te lekcije si zapisuje v zvezek kot „Lesson N. x“. Že samo branje njegovih spoznanj, je lahko snov za premislek o našem življenju in morda našem iskanju sreče. Sama sem se v nekaterih tudi prepoznala.

To vsekakor ni knjiga, pri kateri bi lahko odklopili možgane in se izgubili v zgodbi. Potrebno je nenehno iskati vzporednice z zgodbo in resničnostjo, z našem vedenjem o svetu. Tako prepoznavamo situacije, kraje, dogodke, družbene fenomene in sodobno dogajanje. Zgodba in način, na katerega je podana, omogočata refleksijo našega življenja, istovetenje in primerjavo izkušenj. Mislim, da lahko vsak bralec iz zgodbe potegne nekaj drugega. Isto velja za ponovna branja.

Čez nekaj let bom knjigo vsekakor še enkrat vzela v roke, da bom videla, kako so moje nove izkušnje spremenile dojemanje zgodbe.

Če je kdo med vami že prebral to knjigo, bi bila zelo vesela, če bi svoje mnenje delil v komentarjih. Knjiga je le malo drugačna od buklic, ki jih ponavadi berem.

Pina

sobota, 18. oktober 2014

Gillian Flynn: Gone Girl (Ni je več)

To je moj prvi triler, ki sem ga kadar koli prebrala. Bila sem prijetno presenečena. Istoimenski film z Benom Affleckom in Rosamund Pike v glavnih vlogah žanje velike uspehe. Film sem si v Kinu Dvoru tudi ogledala.

 
Avtor: Gillian Flynn
Naslov: Gone Girl (Ni je več; Prevod: Dušanka Zabukovec)
Leto izdaje: 2013 (2012)
Založba: Phoenix
Št. strani: 463
ISBN: 978-0-7538-2766-6
Žanr: Triler

 







Vsebina
Na dan pete obletnice poroke izgine Amy Elliott Dunne. Glavni osumljenec hitro postane njen mož Nick. Čeprav zatrjuje, da ni kriv, njegovo obnašanje, dokazi in skrivnosti, ne govorijo v njegov prid.

Zgodba je podana preko dveh prvoosebnih pripovedovalcev, Nickom in Amy. Zato najbolj spoznamo prav njuna karakterja. Data nam pogled v svojo plat zgodbe, čustva in mišljenje. Prav zaradi miselnega toka, mi je bila ta knjiga tako všeč. Ona dva sta psihološko najbolj razčlenjena in označena.

Roman zaznamuje skrbno dodelana časovna perspektiva. Poglavja so časovno opredeljena z številom dni, od kar je Amy pogrešana. Znotraj same zgodbe je mnogo pogledov v preteklost. Poglavje zase so Amyijini dnevniški zapiski.

Zgodba je pravzaprav odsev problematične osebnosti in toksičnega zakona. Dogajanje polno preobratov in laži, bralca vedno drži v napetosti in pričakovanju. Že na začetku zgodbe izvemo, da Nick laže policiji. Tako v vse, kar je izrečeno v besedi ali mislih, podvomimo.

V knjigo me je res potegnilo od drugega dela naprej. Če vam povem, kaj se zgodi, vam pokvarim celo knjigo. Dejala bom le: velik preobrat, ki zgodbo postavi na glavo in nas spodbudi, da dotedanje dogajanje ponovno premislimo.

Zelo na hitro bi omenila še film, ki je z svojimi 149 min dolžine zaključena celota. Seveda je dogajanje v primerjavi z knjigo skrajšano. A tudi tistega, ki pozna knjigo to ne zmoti. Dogajanje je namreč še vedno logično, koherentno in zaključeno v celoto. Menim, da so osebe res odlično odigrane.

Če primerjam knjigo z filmom, se mi zdi, da je Nickova končna odločitev v knjigi bolje utemeljena. Nasilni prizori (še posebej ultimativni prizor na koncu knjige) veliko bolj šokirajo v filmu. Zgradba in prikaz časovne perspektive je podana na enak način. Prav tako tudi v filmu zelo dobro pride do izraza notranji monolog obeh glavnih oseb.

Glede na to, da je bil to moj prvi prebrani triler, sem bila prijetno presenečena. Navdušila me je kompleksnost časovne gradnje dogajanja, kot tudi stopnjevanje napetosti. Tudi film je po mojem mnenju več kot le vreden ogleda. Tako pri knjigi kot pri filmu je pomembno natančno spremljanje dogajanja, saj je vsak še tako majhen podatek na koncu pomemben.

Kakšne so veš misli o knjigi in filmu? Imate kak predlog zame za naslednji dober triler, ki bi ga lahko vzela v roke?

Pina

sreda, 8. oktober 2014

Prebrano v septembru 2014

Glede na to, kako je september potekal (v prvi polovici sem imela izpit), sem z prebranim zadovoljna.

Ivan Tavčar: Cvetje v jeseni
To knjigo sem na slepo potegnila iz police slovenskih klasikov in jo začela brati. Ker filma še nikoli nisem videla, niti nisem vedela, o čem knjiga govori. Hitro me je naprej gnala tista „hm, le kaj se bo zgodilo“ misel. Razlika v letih med glavnima junakoma se mi je zdela čudno prevelika (sploh gleda na Metino naivnost). Ugajal mi je skoraj impresionistični vpis podeželja.

Georga R. R. Martin: Spopad kraljev (Pesem ledu in ognja #2)
Rečem lahko le: končno! Goodreads mi pravi, da sem to knjigo začela brati marca. Do konca mi je manjkalo le okoli 200 strani. Težko se spravim k branju te serije. Zgodba me zelo zanima, a je obseg posameznega dela res velik. Čeprav mi je všeč, da je več pripovedovalcev, se mi branje pri nekaterih zatakne (Catelyn, Bran) in tako pogosto za nedoločen čas obtičim. Slej kot prej se bom lotila tudi tretje knjige.

Te biografsko zaznamovane knjige nisem prebrala. Prvič sem posegla po audio obliki in jo do današnjega dne že dvakrat celo poslušala. Skrajšala mi je vožnjo v avtomobilu, delo po stanovanju in lepotičenje pred odhodom od doma. Zraven sem je do dobra naglas nasmejala. Priporočam jo vsem, saj v življenju vsi potrebujemo nekaj smeha.

Težko pričakovana in prehitro prebrana. Zgodba je bila vedno bolj napeta, polna preobratov in presenečenj. V tej seriji moja najljubša knjiga. Čakanje na žal zadnji del bo predolgo.

Sedaj sem z mislimi že pri knjigah, ki jih bi rada prebrala v oktobru. Imate vi predloge in po kateri knjigi ste posegli minuli mesec?

Prijetno branje
Pina

četrtek, 2. oktober 2014

Enchiladas Rojas a la Pina

V mehiški restavraciji z družino vedno naročimo Enchiladas Rojas in si jih nato razdelimo. Neko nedeljo si jih je moja sestra zaželela in sem jih poustvarila.


"Rojo" v španščini pomeni rdeče. Tradicionalno so Enchiladas Rojas pripravljene tako, da tortilje namočijo v začinjeni omaki iz paradižnikov in paprik. Tako dobijo značilno rdečo barvo. Nato jih napolnijo z poljubno vrsto mesa in zapečejo v pečici. Ta način priprave bom enkrat preizkusila, a sedaj jih pripravljam na način, ki ga bom v tej objavi delila z vami.

Potrebujemo:
6 tortilj

Nadev:
500g mletega mesa
150g čebule
4 velike stroke česna
cel čili ali čili v prahu
tabasco
1 jedilno žlico mlete sladke paprike
255g rdečega fižola (ena pločevinka)
210g pelatov (majhna pločevinka)
sol
poper
olje

Polivka:
200g paradižnika
1 strok česna
40g čebule
tabasco
nariban sir

V veliki ponvi segrejemo olje. Na drobno narežemo čebulo in česen. V ponev najprej damo čebulo in jo malo posolimo. Ko že rahlo postekleni dodamo česen. Česen naj malo porjavi, nato dodamo na drobno narezan čili ter solimo in popramo. Mleto meso damo v ponev in ga z kuhalnico razdrobimo. Meso naj porjavi. Dodamo pelate in tabasco (količina naj ustrezno vaši želji po pekočem užitku). Na zmernem ognju kuhamo 20 min. Posode ne pokrijemo, saj nadev na koncu ne sme biti preveč tekoča.

Fižol z vilico zmečkamo in ga dodamo k nadevu. Kuhamo še 15 min.

Pečico segrejemo na 185ºC. Veliko podolgovato posodo za peko namastimo ali obložimo z papirjem za peko.

Medtem za polivko narežemo čebulo, česen in paradižnik na čim manjše koščke. V posodi zmešamo in dodamo tabasco po okusu.

Malo olivnega olja ulijemo v nizko posodico. Nadev odstavimo od štedilnika. Na polovico tortilje naložimo od 3 do 4 polne jedilne žlice nadeva ter jo prepognemo. Nadev lahko naložimo tudi na sredino tortilje in oba konca prepognemo čez sredino, da dobimo obliko kanelona (ta oblika je imenovana "enchilada"). Tortiljo položimo v ponev za peko in jo tam, kjer se bo dotikala z drugim kosom tortilje namažemo z oljem. Tako preprečimo, da se bi med peko prilepile ena na drugo. Napolnimo vse tortilje in jih eno poleg druge ali rahlo zamaknjene ena na drugo zložimo v posodo. Preko enakomerno razporedimo polivko ter sir.

V pečici pečemo 15 min, da tortilje rahlo porjavijo in se sir stopi. 

 

Še tople postrežemo. Ponavadi poleg ponudim naribano zelje z korenjem. 

 

Kaj pa vi radi naročite v mehiški restavraciji?

Dober tek
Pina