Poišči buklo

torek, 29. avgust 2017

Outlander in jaz

Ko sem brala prve strani, nisem vedela, o čem bo knjiga govorila. Zgodba, ki se odvija na Škotskem v 18. stoletju me je potegnila vase in me od takrat ni več izpustila. 
 

V nadaljevanju bom razkrila nekaj informacij iz prve in druge knjige. Če ne želite izvedeti preveč, kar nehajte brati tale sestavek in raje vzemite knjigo v roke.

Outlander/Tujka
Claire Randall in njen mož Frenk se po koncu druge svetovne vojne odpravita na Škotsko na svoje druge medene tedne. Claire dotik čarobnega stoječega kamna pripelje v leto 1743, ker spozna množico novih ljudi, se bori za svoje življenje in ljubezen ter beži pred Frenkovim praprapradedom (koliko pra-jev je pred dedom sem že pozabila) Jackom Ranallom. Claire se mora odločiti, kaj bo naredila s svojim poznavanjem prihodnosti, saj se bliža Jakobinska vstaja, ki je zapečatila usodo Škotske. Claire se bori za svojo ljubeznijo do Jamija ter zvestobo do Frenka.


Dragonfly in Amber/Kačji pastir v jantarju
Claire in Jamie se leta 1744 odpravita v Pariz, kjer bosta poizkušala preprečiti Jakobinsko vstajo. V letu 1968 se Claire z odraslo hčerko Brianno vrne na škotsko višavje, kje razkrije dolgo časa varovano skrivnosti. 
 


Škotska me že zelo dolgo privlači. Ko nimam kaj početi, sestavljam svoje sanjsko popotovanje po Škotski. Zato ni čudno, da sem tako serijo kot knjige zelo vzljubila. Knjige so zelo dolge, polne oseb in dogodkov. Zlasti med branjem druge knjige, katere druga polovica se zopet odvija na Škotskem, nisem bila vedno prepričana, kje in kdaj so se osebe že pojavile v zgodbi.

Ko sem brala prvo knjigo, se je ravno zaključevala prva sezona serije, a je takrat nisem želela gledati. Kot pri vsaki knjigi, ki mi je zelo všeč, se bojim, da mi bo film ali serija spremenil moje videnje in doživljanje zgodbe. Naj si bo zaradi slabe kvalitete (kot na primer pri Ergomu iz leta 2006) ali pa ker se moja predstava o glavnih likih ne ujema z filmsko. Tega me je bilo tokrat res strah. Zato je še dobro leto nisem pogledala. Šele ko sem leto kasneje začela brati drugo knjigo in nisem mogla brati dovolj hitro, sam začela vzporedno gledati prvo sezono. Zelo težko se je bilo odločiti med naslednjo epizodo in naslednjim poglavjem! Tako sem vzporedno brala drugo knjigo in gledala prvo sezono. Super kombinacija. Med branjem sta me spremljali glasba iz serije, ki je res fenomenalna in prečudoviti ter čarobni posnetki Škotske.

Na začetku druge knjige sem pogrešala Škotsko, saj je dogajanje postavljeno v Pariz. Sem pa zato v prvih poglavjih z veseljem spoznavala Jamijevo hčer Brianno ter zgodovinarja Rogerja. Ko se je v drugi polovici dogajanje zopet preselilo na Škotsko, sem bila vesela, hkrati pa me je dogajanje navdajalo z tesnobo, saj sem vedela, da se bliža bitka vrhunec jakobinske vstaje leta 1745, bitka pri Colludnu, ki je potekala 16. aprila 1746.

Pri knjig cenim dobro napisano zgodbo, ki temelji na zgodovinskih dejstvih. Tudi sama sem raziskala zgodovinsko ozadje zgodbe, ki me je zelo pritegnilo. Avtorica sama poudarja, da za vsako knjigo posveti veliko časa raziskovanju. Zato tudi knjige ne izhajajo tesno ena za drugo. Tudi, ko dogajanje ni najbolj razburljivo, se zgodba ne vleče. Čeprav me je pritegnila epska in strastna ljubezenska zgodba med Claire in Jamiem, me enako zanimajo tudi vse druge plasti zgodbe. Še posebej mi je všeč Jamijeva sestra Jenny ter čarovnica Geillis v prvi knjigi ter Roger v drugi. Nekateri liki z Jamiem na čelu so prav smešni. Najbolj zanimiv mi je bil prikaz življenja na gradu Leoch ter posestvu Lallybroch. Res zelo mi je pa všeč, da zgodba ni predvidljiva. Zaključek (in mnogo preobratov vmes) me je presenetil tako v prvi, kot v drugi knjigi. Sedaj, bo koncu druge knjige, bi pa le rada vedela, kaj se je z Jamiejem dogajalo po tem, ko je Claire odšla nazaj v svoj čas.

Pri seriji me je najprej pritegnila glasba. In sicer tako zelo, da sedaj včasih poslušam soundtrack, česar nisem počela od Gospodarja prstanov. Magični prizori Škotske pokrajine me kličejo, naj jih končno obiščem. Seveda pa ne moramo mimo igralcev, Caitriona Balfe v vlogi Claire ter seveda Sam Heughan z svojim škotskim naglasom. V vlogah Franka in Jacka Randalla blesti Tobisa Menzies, v vlogi Dougla MacKenzia pa Graham McTavish. Zelo velika pozornost je posvečena tudi scenografiji in kostumografiji, ki gledalca ne pustita na cedilu. 


Ko sem prebrala, da je bila serija podaljšana za tretjo in četrto sezono, sem sklenila, da bom tudi v prihodnje brala knjigo in gledala eno starejšo sezono. Tako se sedaj brzdam in čakam, da bom imela veliko časa in bom lahko nemoteno, v miru in z velikim užitkom hkrati brala tretjo knjigo Voyager in gledala drugo sezono. Sem pa slišala, da so se scenaristi v drugi sezoni malo manj držali knjige.

Saj sploh ne vem, kaj naj še napišem. 10. septembra se serija vrača na male ekrane s tretjo sezono. Napovedniki mi je čisto zlezel pod kožo. Tako sem se odločila, da je prišel čas, da preberem tretjo knjigo in pogledam drugo sezono, saj sedaj z gotovostjo vem, da se Jamie in Claire vračata.


Dajte priložnost knjigam ali seriji. Mislim, da je možnost, da vam bo žal, zelo nizka.

Kaj je vaš najljubši del Outlanderja?

Prijetno branje ali gledanje vam želim,
Pina

KNJIGE:
  1. Outlander/Tujka (1991)
  2. Dragonfly in Amber/Kačji pastir v jantarju (1992)
  3. Voyager (1993)
  4. Drums of Autumn (1996)
  5. The Fiery Cross (2001)
  6. A Breath of Snow and Ashes (2006)
  7. An Echo in the Bone (2009)
  8. The Space Between (2013)
  9. Go Tell the Bees that I am Gone (v delu)

sreda, 23. avgust 2017

Grad Karlštejn

Star srednjeveški grad, utrdba, v kateri so hranili kronske dragulje, je kraj, kjer domišljija dobi krila.


30 km jugozahodno od Prage se nahaja srednjeveški grad Karlštejn, ki so kot nalašč ponuja za poldnevni izlet iz Prage. Tako sem ga letos poleti obiskala tudi jaz.

Grad je leta 1348 ustanovil Karl IV., da bi v njem hranili in varovali kraljeve dragulje in zakladnico Svetega rimskega cesarstva ter relikvije. Kapela Svetega križa je bila dokončana leta 1365. S tem se je zaključila tudi gradnje gradu. V prvi polovici 15. stoletja so tu med husitskimi vojnami hranili kraljeve dragulje. Tako je grad bolj utrdba in ni bil nikoli namenjen reprezentativnim namenom in pretiranemu razkošju.



Grad je bil prvič v gotskem slogu obnovljen že po letu 1480 ter kasneje v zadnji četrtini 16. stoletja. Leta 1648 so ga osvojili Švedi in ga pustili v zelo slabem stanju. Grad je pri vladarjih zaradi svoje nemodernosti postal nepriljubljen. Današnjo podobo je dobil z neogotsko prenovo med letoma 1887 in 1899 pod vodstvom Josefa Mockerja. 


Ob prihodu se lahko avto parkira na seveda plačljivem parkirišču ob vznožju vasi, ki je nastala med gradnjo gradu. Na grad se lahko lagodno povzpnemo po cesti ali brez napora peljemo s kočijo.

Sama sem šla peš. To je bil moj najljubši del obiska. Pot se počasi vzpenja med hišami, ki ponujajo okrepčila in spominke. Med tem se nam odpira slikovit pogled na gad, dokler dokončno ne izgine izpred oči in se zopet pojavi pred nami na vrhu, kjer vstopimo vanj. 

 

Vstop v dvorišče je brezplačen. Malo se lahko sprehodimo tudi po obzidju, a vstop v notranjost je možen le z vodstvom. Izbiramo lahko med štirimi vodstvi. Vsako v ospredje postavlja eno izmed treh vrhuncev gradu – bivanjske prostore, kapelo Svetega križa z 129 poslikavami mojstra Theodorica iz 14. stoletja, Marijanski stolp in zakladnico. Vodstva so v različnih jezikih in poleti je na voljo veliko terminov, tako da verjetno ne boste dolgo čakali na prosto mesto. Omenim naj še, da so cene vodstva v češkem jeziku nižje od cen v tujih jezikih.



Z družino smo se odločili za vodstvo A, ki vodi po zasebnih in reprezentativnih sobah Karl IV. Vodička je bila super, skupina pa pregleda in podane informacije zanimive. Med drugim smo videli sprejemno dvorano, prestolno dvorano z prelepim lesenim stropom, spalnico s kapelo, notranje dvorišče ter repliko krone Karla IV., ki jo danes hranijo v Pragi in jo na ogled postavijo le ob posebnih priložnostih.

Grad Karlštejn je slikovit in zelo dobro ohranjen. Iz njega se naj odpira pet razgled na podeželje.
 

Več informacij o gradu Karlštejn in načrtovanju obiska si lahko preberete na uradni spletni strani https://www.hrad-karlstejn.cz/en

Pri načrtovanju obiska bodite pozorni na odpiralni čas, ki se zelo razlikuje glede na letni čas.

Obisk gradu Karlštejn je minil hitro, a ga bom še dolgo ohranila v spominu.


Ali ste ga že obiskali in kakšen vtis je naredil na vas?

Prijetno potepanje,
Pina

torek, 15. avgust 2017

Giovanna Fletcher: Happy Mum, Happy Baby – My adventures in motherhood

Iskrena, zabavna in čustvena pripoved o materinstvu.


Avtor: Giovanna Fletcher
Naslov: Happy Mum, Happy Baby. My adventures into motherhood
Leto izdaje: 2017
Založba: Coronet
Št. strani: 358
ISBN: 978-1-473-65120-3
Žanr: avtobiografija, priročnik
Goodreads

Giovanna v knjigi Happy Mum, Happy Baby iskreno spregovori o vseh plateh materinstva in družine. Začne z željo po družini in prvem neuspelem poizkusu ter nadaljuje s prihodom svojih dveh sinov Buddyem in Buzzom.

Giovanna in njen mož Tom sta v Angliji znani osebnosti. On je glasbenik in pisatelj, ona igralka in pisateljica. S sledilci redno delita svoj vsakdan na Instagramu (Giovanna, Tom), YouTubu (Giovanna, Tom) in Facebooku (Giovanna, Tom).

I couldn't escape the feeling of loss for long, though: it was back soon enough. I've heard miscarriage referred to as the loneliest grief. It is. It's so insular. So personal. So soulcrushing.

Knjiga Happy Mum, Happy Baby predstavlja idejo, da je le otrok srečne in zadovoljne mamice, lahko srečen in zadovoljen. Giovanna pri tem opiše svojo izkušnjo in željo, da bi bila najboljša mati ter spoznanje, da ni potrebno biti popolna mati v očeh drugih. Knjiga ni zbirka smernic, kako vzgajati otroke, ampak je polna lastnih izkušenj, nevsiljivih nasvetov, razmislekov in spoznanj. Giovanna tako z nami deli zgodbe in poglede o dojenju, potovanju z otroki, samopodobi, ženskem telesu... Seveda je v knjigi tudi nekaj prisrčnih fotografij.

We've sexualised boobs, which is fine – they're blooming gorgeous – but we also need to acknowledge that they're as great at multi-tasking as their owners are.

Ker Giovanno redno spremljam, sem med branjem slišala njen glas. Način pripovedovanja je pogovoren, oseben,iskren in zabaven. Knjigo sem prebrala zelo hitro.

Whenever we're somewhere now or they're experiencing something for the first time (or second, third, fourth of fifth...), I turn to the bosy to see their reactions. I love it. It's like looking at the world with a fresh set of eyes.

Mislim, da je knjiga zanimiva tudi za tiste, ki še niso mamice in celo za pripadnike nasprotnega spola, saj daje vpogled v resnično, vsakdanje življenje sodobne matere, ki se uči biti dobra mati. Sama bi z veseljem prebrala še več in verjamem, da bo prišel čas, ko bom zopet posegla po njen. Poleg tega pa je naslovnica res super.

Prijetno branje,
Pina


torek, 08. avgust 2017

Tone Seliškar: Bratovščina Sinjega galeba

Poletja še ni konec. Še vedno imaš čas, da prebudiš otroka v sebi in se s Sinjim galebom odpraviš na morje dogodivščinam naproti.


Avtor: Tone Seliškar
Naslov: Bratovščina Sinjega galeba
Ilustriral: Božo Kos
Leto izdaje: 1936 (1974)
Založba: Mladinska knjiga
Št. strani: 133
Žanr: pustolovska povest
Goodreads

Na skalnatem otoku živi sirota Ivo, ki hrepeni po ljubezni in življenju na odprtem morju. Na svojih ramenih že od malih nog nosi grehe svojega očeta. Očeta končno spozna na njegovi smrtni postelji in dobi največje darilo, barkačo, ki jo otoški otroci popravijo in se z njo podajo na odprto morje. Ko končno odrinejo, so na morju več mesecev in doživijo mnogo dogodivščin.

Pred mnogimi leti sem to knjigo, ki jo je v sedemdesetih letih kupil moj dedek, že prebrala. Tokrat sem jo v roke vzela z občutkom nostalgije. Ritem in način pripovedovanja sta me med branjem pomirila, zgodba pa me je kar povlekla vase.

Počasi počasi se je spuščalo sonce k morju. Ko se je žareča sončna krogla dotaknila neizmerne vode, se je vse morje vžgalo kakor od silnega ognja in rdeč sij je obliznil vse otoke. Galebi, ki so vreščali nad zalivom, so utihnili, ptički, ki so žvrgoleli v drevju, so se poskrili. Nazadnje je padlo sonce v morje. Voda je ugasnila, večerni mrak se je vzdignil iz globin morja in pokril hišice, bele skale, jadrnice, vinograd in oljke.

Ivo je zanimiv lik, ki na svojih ramenih nosi očetove grehe. Hrepeni po drugačnem življenju in ljubezni, saj ga na otoku skoraj vsi odrasli krivijo za očetovo napako. Svojo priložnost vidi v življenju na morju.

Njegovi tovariši imajo svoje ljudi, vozarijo se na starih jadračah z očeti in brati na lov, on sam pa nima nikogar, da bi se mu potožil, da bi ga pobožal ali pa tudi oštel. Prav ta velika vrzel v njegovem življenju ga je priganjala venkaj na morje, v svet, kamorkoli daleč, kjer so veliki dogodki. Tu so skale in majhno življenje, tamkaj pa je slutil mnogo velikega življenja in čudovitih prigod.

Čeprav je povest kratka, so vsi liki opisani prepoznavno in je zgodba polna dogajanja in idej, ki jih avtor deli z bralcem. Način pisanja ustvari atmosferični občutek in jasna čustva, v katere sem se potopila. Pripoved govori o tovarištvu, združevanju ribičev, skupnem delu in boju za pravico ter težkem življenju na otoku. Zelo zanimiv se mi je zdel opis poteka ribolova. Ilustracije prijetno dopolnjujejo povest.

Moj opis še zdaleč dobro ne opiše te knjige. Bolj razmišljam o njej, bolj čarobna se mi zdi ta pripoved. Vzemi jo v roke. Kratka je in časa ti ne bo vzela veliko, a popeljala te bo med mlade, ki so polni življenja, idej in poguma, daleč na odprto morje, kjer prežijo nevarnosti in se odpirajo priložnosti za spoznavanje samega sebe.

Prijetno branje,
Pina