Poišči buklo

torek, 08. avgust 2017

Tone Seliškar: Bratovščina Sinjega galeba

Poletja še ni konec. Še vedno imaš čas, da prebudiš otroka v sebi in se s Sinjim galebom odpraviš na morje dogodivščinam naproti.


Avtor: Tone Seliškar
Naslov: Bratovščina Sinjega galeba
Ilustriral: Božo Kos
Leto izdaje: 1936 (1974)
Založba: Mladinska knjiga
Št. strani: 133
Žanr: pustolovska povest
Goodreads

Na skalnatem otoku živi sirota Ivo, ki hrepeni po ljubezni in življenju na odprtem morju. Na svojih ramenih že od malih nog nosi grehe svojega očeta. Očeta končno spozna na njegovi smrtni postelji in dobi največje darilo, barkačo, ki jo otoški otroci popravijo in se z njo podajo na odprto morje. Ko končno odrinejo, so na morju več mesecev in doživijo mnogo dogodivščin.

Pred mnogimi leti sem to knjigo, ki jo je v sedemdesetih letih kupil moj dedek, že prebrala. Tokrat sem jo v roke vzela z občutkom nostalgije. Ritem in način pripovedovanja sta me med branjem pomirila, zgodba pa me je kar povlekla vase.

Počasi počasi se je spuščalo sonce k morju. Ko se je žareča sončna krogla dotaknila neizmerne vode, se je vse morje vžgalo kakor od silnega ognja in rdeč sij je obliznil vse otoke. Galebi, ki so vreščali nad zalivom, so utihnili, ptički, ki so žvrgoleli v drevju, so se poskrili. Nazadnje je padlo sonce v morje. Voda je ugasnila, večerni mrak se je vzdignil iz globin morja in pokril hišice, bele skale, jadrnice, vinograd in oljke.

Ivo je zanimiv lik, ki na svojih ramenih nosi očetove grehe. Hrepeni po drugačnem življenju in ljubezni, saj ga na otoku skoraj vsi odrasli krivijo za očetovo napako. Svojo priložnost vidi v življenju na morju.

Njegovi tovariši imajo svoje ljudi, vozarijo se na starih jadračah z očeti in brati na lov, on sam pa nima nikogar, da bi se mu potožil, da bi ga pobožal ali pa tudi oštel. Prav ta velika vrzel v njegovem življenju ga je priganjala venkaj na morje, v svet, kamorkoli daleč, kjer so veliki dogodki. Tu so skale in majhno življenje, tamkaj pa je slutil mnogo velikega življenja in čudovitih prigod.

Čeprav je povest kratka, so vsi liki opisani prepoznavno in je zgodba polna dogajanja in idej, ki jih avtor deli z bralcem. Način pisanja ustvari atmosferični občutek in jasna čustva, v katere sem se potopila. Pripoved govori o tovarištvu, združevanju ribičev, skupnem delu in boju za pravico ter težkem življenju na otoku. Zelo zanimiv se mi je zdel opis poteka ribolova. Ilustracije prijetno dopolnjujejo povest.

Moj opis še zdaleč dobro ne opiše te knjige. Bolj razmišljam o njej, bolj čarobna se mi zdi ta pripoved. Vzemi jo v roke. Kratka je in časa ti ne bo vzela veliko, a popeljala te bo med mlade, ki so polni življenja, idej in poguma, daleč na odprto morje, kjer prežijo nevarnosti in se odpirajo priložnosti za spoznavanje samega sebe.

Prijetno branje,
Pina

Ni komentarjev:

Objavite komentar