Cassandra Rose Clarke: The Pirate's Wish

Nepredvidljiva pripoved polna domišljije, magije in pravljičnih bitji. 

   

Avtor: Cassandra Rose Clarke

Naslov: The Pirate's Wish

Leto: 2013

Založba: Strnge Chemistry

Št. strani: 325

ISBN: 978-1-908844-28-6

Žanr: Mladinska fantastika

Annana in Naji ostaneta ujeta na magičnem otoku. Najti morata način, da preživita in zapustita otok ter opravita tri nemogoče naloge in tako izničita urok, zaradi katerega se ne morata ločiti. Pri tem se jima na poti pridruži nenavaden sopotnik.

Prvo knjigo The Assassin's Curse sem prebrala pred dvema letoma. Če prvega dela niste prebrali, vam predlagam, da nadaljujete branje raje tu, kjer sem zapisala svoje misli o prvem delu te duologije. Če boste brali naprej boste izvedeli preveč. Po mojem mnenju se obe knjigi izplača prebrati.

V prvi knjigi je pripovedovalec Ananna. Že po nekaj straneh sem si zaželela, da bi slišala tudi Najijevo stran zgodbe. In kmalu je se to tudi zgodilo. Tako v drugi knjigi slišimo zaradi spleta okoliščin občasno tudi Najijev glas, njegova čustva in bolečino. 

Po mojem mnenju imata obe knjigi kar nekaj pozitivnih lastnosti, ki jih v mnogih drugih knjigah namenjenih mlademu občinstvu primanjkuje. Zgodba je napeta, a se odvija na nepredvidljiv način. Rešitve zapletov so po mojem mnenju edinstvene. Opisi magičnih bitji so slikoviti in pojave se bralcu kar same rišejo pred očmi.

Mislim, da mi je bila zgodba všeč tudi zato, ker se ni razvila v smer, kjer bi glavno vlogo igra ljubezen (pa naj bo to med dvema ali za ta žanr tako značilen ljubezenski trikotnik). V drugi knjigi igra ljubezen med Najijem in Ananno sicer pomembno vlogo, a ni središče zgodbe. Prav tako mi je všeč konec zgodbe, ki se nanaša na njun odnos in pokaže njuno odraslo plat.

V prvem delu smo spoznali Marjani, ki se spoprijatelji z Ananno. V drugi knjigi se zopet pojavi. Tokrat nam razkrije svojo zgodbo, ki me je presenetila in zaradi katere, bi rada vedela več o njenih pustolovščinah. Marjanina zgodba ter njene odločitve z knjigi lahko vidimo tudi kot alternativo Ananninim, a se Ananna zaveda, da sta ona in Marjani različni ter to spoštuje.

Najbolj me je navdušil razvoj glavnih dveh junakov. V prvem delu spoznamo dve mladi osebi, ki sta ujeti v družinska pričakovanja in družbene predpostavke. Tekom zgodbe se spremenita v mladi odrasli osebi, ki poznata svoje vrline in pozitivne lastnosti, cenita prijateljstvo ter premoreta pogum, slediti svojim sanjam. Predvsem je razvoj v mlado žensko viden pri Ananni. Pri njej mi je bila všeč njena preprostost, odprtost in pogum. A vsekakor ni popolna junakinja, saj se prepusti močnim čustvom in v enem takih trenutkov skoraj izda Najija. Cenila sem tudi, da je po premisleku pripravljena priznati svoje napake, se iz njih učiti ter tudi uvideti druge možne rešitve situacij.

Da morda še malo povečam vaše zanimanje za to knjigo, so tu tri nemogoče naloge, ki jih morata izpolniti glavna junaka:

1. Hold the princess's starstones skin against stone,
2. create life out of violence,
3. experience true love's kiss.

Med branjem sem se morala zelo potruditi, da nisem knjige prelistala naprej. A mi je nekako uspelo, da tega nisem naredila, zato me je zadnjih 20 strani zelo prijetno presenetilo. Pisateljica je uporabila svojo domišljijo in po mojem mnenju izviren način rešitve zapleta ter me s tem zelo navdušila.

You're never going to get rid of me. Not as long as your blood flows through my veins.

The Assassin's Curse in The Pirate's Wish bi bile po mojem odlični zgodbi za adaptacijo v obliko serije. Če bi se to kdaj zgodilo, čeprav je verjetnost zelo majhna, bi se od zadovoljstva široko smejala. Tekom zgodbe smo spoznali kar nekaj zanimivih likov in prepričana sem, da so njihove zgodbe prav tako zanimive.

Leta 2014 je založba Strange Chemistry propadla. A nič se bati. Oba dela bosta izšla pri Saga Press predvidoma 7. februarja 2017 v enem delu pod imenom Magic of Blood and Sea.

Knjigi bi priporočila vsem mladim in tistim, ki imajo radi zanimive, edinstvene in magične zgodbe.

Ali ste morda to zgodbo prebrali?

Prijetno branje,

Pina

Cassandra Rose Clarke: The Assassin's Curse

Ta knjiga me je prevzela. Svet piratov, morilcev in magije. Le kaj si lahko več še želim.

 

Avtor: Cassandra Rose Clarke

Naslov: The Assassin's Curse

Leto: 2012

Založba: Strange Chemistry

Št. strani: 295

ISBN: 978-1-908844-00-2

Žanr: Mladinska fantastika

 

Vsebina

Ko Annan pobegne pred poroko z piratom iz drugega klana, za njo pošljejo morilca. Na enkrat postane morilec njen zaščitnik. Starodavno prekletstvo postane vzrok za njuno potovanje. Za petami jim ni le novi morilec, ampak tudi bitja iz drugega sveta, ki imajo z Najijem neporavnane račune. Se bo med njima razvilo prijateljstvo in zaupanje? Ali morda nekaj več?

Zgodbo pripoveduje Annan. Pripoved sledi njenemu življenju in mislim. Ker je stara šele 17 let, sledimo tudi njenemu odraščanju. Jezik je lahek, a hkrati odraža izvor in značaj ljudi. Tako je za Annanin govor značilen piratski pridih, ki se mu z lahkoto prilagodimo in po mojem mnenju daje pripovedi avtentičnost ter piko na i.

Gradnja sveta je hitra in temeljita. Vanj te povleče takojšnji in hitri tempo dogajanja, način pisanja, živi opisi prizorišč in izražanje oseb, ki ne daje dvoma v obstoj takega sveta in ga hitro utrdijo v naši domišljiji. Hierarhija in zgodovina sveta je podana v dovolj veliki meri, da zapolni tiste vrzeli, ki so pomembne. Manj pa je osvetljena podoba drugega, vzporednega sveta, iz katerega prihaja eden od nasprotnikov obeh protagonistov. Po eni strani konkretnejša gradnja drugega po mojem mnenju za zgodbo ni potrebna. Morda pa bo v naslednji knjigi zgodba posegla vanj in se bo bralcu bolje razkril. A nekako dvomim, da bo nit pripovedi vodila v to smer.

Knjiga me je res povlekla vase in me navdušila. K temu je vse kako prispevala hitra gradnja sveta ter dinamično dogajanje. Dogajanje ni bilo vrtoglavo prehitro in se ni spuščalo iz ene akcije v drugo.

V zgodbo je vnesena ravno pravšnja mera skrivnosti, da razmišljamo o njih in nas vleče naprej. Ali se da izničiti prekletstvo? Kaj se je zgodilo z Najijem in kako dobil brazgotine z obrazu? Nekatera izmed vprašanj ostajajo neodgovorjena. A za odgovore je verjetno potrebno le poseči po eni od spremljevalnih novel (The Witch's Betrayal; The Automation's Treasure).

Res me je očarala magija in njene meje. Magija je sestavni del sveta. Brez nje ne bi šlo. Bralec preko zgodbe spoznava njeno naravo in njene meje. Ko pridemo do konca knjige spoznamo, da končna meja ni začrtana. Navdušilo me je predvsem počasno odkrivanje različnih vej magije, ki se pojavljajo skozi knjigo. Všeč mi je, da vsaka uporaba magije za seboj potegne posledice. Najbolj pa jo opiše citati: „Magic is pure change“ (str. 58).

Čeprav je glavna junakinja rosnih let, mi je všeč njen karakter. Večinoma se ne podaja v stvari brezglavo, zanaša se na svoj občutek in stvari, ki so jo naučili starši. Ima želje in cilje, katerih uresničitev ni odvisne od drugih, a le od njenega dela, zavzetosti in želje po učenju. Ena od njenih zanimivih lastnosti je, da ne zaupa lepim ljudem, saj se jim nikoli za nič ni treba truditi, kar jim daje moč nad drugimi.

Ker je še toliko stvari, ki bi jih rada omenila in so mi ugajale, jih bom naštela kar po točkah:

• citat in njegov pomen: „That was why they (assassins) were so dangerous. They gave power to cowerds“ (str. 30),
• majhni komični trenutki med glavnima junakoma, ki nam ju predstavijo z druge strani in včasih iz bralca spravijo glasen smeh,
• čakanje na Najijev nasmeh: „He looked like he wanted to laugh, but cause he's Naji he didn't“ (str. 193),
• dobro izražena in živo opisana čustva,
• romantična plat zgodbe se šele gradi in v prvi knjigi zaznamo le zametke, vsekakor pa ni postavljena v ospredje,
• naslovnica je prečudovita.

No mogoče ste do tu ugotovili, da mi je bila knjiga več kot le všeč. Zelo se že veselim druge in žal tudi zadnje knjige The Pirate's Wish, v kateri se bosta Annan in Naji podala na izvršitev treh nemogočih nalog in probala izničiti prekletstvo. Upam, da sem v komu vzbudila željo po njej. Seveda pa kot zmeraj: delite svoje misli v komentarjih.

Pina

Rick Riordan: Percy Jackson & The Olympians: The Lightning Thief

Za vse ljubitelje grške mitologije na malo drugačen način. Za otroke in tiste, ki so to po duši ostali.

 

Avtor: Rick Riordan

Naslov: Percy Jackson & The Olympians. Book One. The Lightning Thief (Percy Jackson in Olimpijci; Tat strele; Prevod: Mojca Žnidaršič)

Leto izdaje: 2006 (2005)

Založba: Miranax Books, Hyperion

Št. strani: 375

ISBN: 0-7868-3865-5

Žanr: Mladinska fantastika

 

Vsebina

Percy Jackson je polbog. Zevsova strela je izginila. Da bi dokazal svojo in očetovo nedolžnost, se Parcy in prijatelja odpravijo na pot v podzemlje. A v ozadju se kuje zarota. Nekaj kar presega celo moč bogov?

Zgodbo pripoveduje Percy sam, a kot starejša različica. Tako opozarja na pomembne odločitve, preobrate ali preprosto stopnjuje napetost z namigovanjem na prihodnost. Poglavja so kratka, zabavni naslovi pa skrivajo vsebino dogajanja. Pripovedovanje je lahko in zabavno. Kar nekaj krat sem se na glas nasmejala. Hudomušni so predvsem dogodki, v katerih se znajdejo Percy in prijatelji. Ceniti je potrebno kratke besedne „bitke“ med Percyjem in Annabeth (Atenina hči). Ali le Groverjeve (satir, Percyjev varuh) osebnostne poteze.

Knjiga je pisana za vsaj kako desetletje mlajšega bralca od mene. Kar pa ne pomeni, da v branju nisem uživala. Percy Jackson je star 12 let in njegova dejanja ter misli to tudi odražajo. Večkrat sem pozabila na starost glavnih junakov in si jih v mislih predstavljala malo starejše. A to se mi tako ali tako pogosto dogaja.

Že odkar sem se prvič srečala z grško mitologijo, me le za zelo zanima. Kot študentka umetnostne zgodovine sem imela kar nekaj stika z njo. V zabavo mi je bilo prepoznavati posamezne zgodbe in protagoniste. Mojo domišljijo je vzbudila ideja, da se nesmrtni grški junaki, bogovi in pošansti živijo med nami.

Knjiga bežno izpostavlja tudi nekaj problematik. Otroci, ki so zaradi svoje bolezni (disleksija, motnja pozornosti, težave z hojo) tarča drugih otrok, in tisti, ki enega od staršev ne poznajo. V knjigi je sicer rešitev nadnaravna (polbogovom te danosti pomagajo v boju). A vseeno je že omemba teh problemov lahko izhodišče za naše osebno razmišljanje ali pri otrocih učni moment.

V zvezi z zgodbo me je zmotila ena stvar. Dvanajstletni otroci se sami podajo na nalogo, ki je lahko prezahtevna za odraslo osebo. Vem, da je to celoten „point“ knjige, a si ne moram pomagati, da se mi tako dejanje ne bi zdelo neodgovorno.

Vem, da tako komika kot tudi napetost (stopnjevanje le te in pričakovanje novih zapletov) izhajata iz nevarnih situacij, v katerih se znajdejo Percy & Co. Ko sem brala, mi je vseeno šlo po mislih: „ Se res še niste naučili nič? Tujcem se ne zaupa!!“

Še beseda o filmu. Če je le mogoče najprej preberem knjigo in si nato ogledam film. V tem primeru sem res vesela, da sem se držala tega zaporedja. Film, ki je izšel leta 2010 in v katerem se pojavijo mnoga znana imena, po mojem mnenju ni vreden ogleda. Zgodba je rahlo spremenjena, a to ni problem. Dogajanje je nerazumljivo razloženo, včasih je delovalo nepovezano in klišejsko. Mislim (in upam), da mi film in osebe niso tako zelo ostale v spominu, da bi me to motilo pri branju nadaljevanja. Tudi po drugi knjigi je posnet film, a mislim, da ga bom spustila.

Rečem lahko, da je bila knjiga zabavna in zanimiva. Vsekakor spodbuja domišljijo in nam da nov vpogled v grško mitologijo. Zabavno se je vprašati, ali smo pri zadnjem obisku trgovine srečali katero od mitoloških bitji. Mislim, da bi to bilo super darilo za prihajajoče praznike. Ne dolgo tega je izšel prevod, ampak tudi angleški original je lahko razumljiv. Morda bo katerega otroka povleklo v čaroben svet domišljije.

Je kdo med vami prebral knjigo ali videl film? Kaj si mislite?

Prijetno branje,

Pina

Richelle Mead: Silver Shadows

Bloodlines je ena mojih najljubših serij in je neke vrste nadaljevanje Vampirske akademije (The Vampire Academy; TVA). V slovenščino sta prevedeni prvi dve knjigi, jaz pa se bom tokrat posvetila predzadnji. Načrtno sem se trudila, da sem brala bolj počasi, tako da je dlje trajalo (vseeno prišla do konca prehitro).

Avtor: Richelle Mead

Naslov: Silver Shadows (Bloodlines #5)

Leto izdaje: 2014

Založba: Penguin Group

Št. strani: 380 (mehka izdaja)

ISBN: 978–0–141–35018–9

Žanr: Mladinska fantastika, nadnaravno

Vsebina

Potem, ko je vsa svoja prepričanja postavila pod vprašaj in za le te ter ljubezen tvegala vse, Sydney je v prevzgoji. Bori se za svoj razum, prepričanja in ljubezen. Adrian se mora sam postaviti na noge in se boriti z starimi demoni. Bosta zmogla in premagala svoje najhujše strahove?

Kot že v The Fiery Heart je tudi tokrat zgodbo doživimo tako iz Adrianovega pogleda kot tudi iz Sydnyinega. Ker sta večino knjige ločena, se njuni zgodbi zlijeta v eno šele na koncu. Zelo mi je všeč, da tokrat ne samo dobimo vpogled v dve duši, ampak ju spremljamo preko njunih najtemnejših strahov, dvomov in osebnih bitk.

Zgodba je tokrat boj napeta, fizična in polna nepričakovanih obratov, zaradi katerih sem se ustavila pri branju in zajela sapo ter si mislila „aaaaa pa saj ne mora biti res“. Napetost je strmo stopnjevana z mučenjem skozi katerega gre Sydney, ki se nam zagnusi in vzame sapo.

Na veliko veselje vseh ljubiteljev TVA se v tej knjigi pojavijo Rose, Dimitri in Lissa. In glede na razvoj dogodkov, bodo verjetno (držim pesti) v naslednji knjigi odigrali malo večje vloge. V zgodbo je vpeljanih tudi nekaj novih karakterjev. Sheridan, ki vodi prevzgojo in do katere bralec zelo hitro začne gojiti globoko zamero. Duncan, Emma in Chantal so Sydneyini sojetniki z vsak svojo zgodbo.

Plus točke ta knjiga pri meni dobi, ker:

• bralec na začetku zgodbe izgubimo občutek za čas in kraj. Sydney ne ve, koliko časa je že zaprta. Adrianovo popivanje pa tudi naredi svoje. To nas še bolj povleče v knjigo.
• je Adrianova uporaba duha vedno bolj epska oz. „badass“. Lahko hodi po sanjah, zdravi, obudi mrtvega, bere auro, spreminja izgled IN obvlada telekinezo. Enako velja za Sydney, ki za magijo ne potrebuje več amuletov in knjig.
• res ne vem, kaj se bo zgodilo z glasom tete Tatiane v Adrianovi glavi. Kar čakam, da ga bo prisilila v nekaj ne ravno dobrega.
• je bivši alkimist Marcus zopet imel večjo vlogo in sta si z Adrianom delila nekaj zabavnih monologov.
• je konec največji preobrat. Prav zaradi njega bo čakanje na nadaljevanje zelo dolgo in težko.

To je vsekakor ena od tistih knjig, ki bi jih lahko brala v neskončnost. Oh ko bi bila vsaj naslovnica lepša.Šesta in žal zadnja knjiga The Ruby Circle izide 2. februarja 2015. Do takrat je še dolga doba. Tistim med vami, ki imate radi nadnaravno (še posebej vampirje), bi toplo priporočala najprej Vampirsko Akademijo in nato še serijo Bloodlines, ki sta eni izmed mojih najljubših.

Če je kdo med vami že prebral to knjigo, naj deli svoje mnenje v komentarjih (vam je bila všeč tako zelo kot meni?).

Pina

Laini Taylor: Dnevi zvezd in krvi

Ko sem odložila prvo knjigo, sem takoj v roke vzela drugo. Žal pa nimam tretje.

Avtor: Laini Taylor

Naslov: Dnevi zvezd in krvi; druga knjiga trilogije Hči dima in kosti (Days of Blood and Starlight)

Leto izdaje: 2013 (2012)

Prevod: Kaja Bucik

Založba: Založba Mladinska knjiga

Št. strani: 510

Žanr: mladinska fantastika

Karou ve da je človek in himera. Prevzame Brimstonovo delo obujanja mrtvecev. Akiva se vrne v vrste Izrojenih, a ne sodeluje pri pokolu. Pomaga rešiti himere. Ali bo vsakemu posebej uspelo vrniti mir v Eretz? Ali je še sploh kaj upanja za njuno ljubezen?

V drugi knjigi Taylor ohranja napetost tako, da včasih ne vemo, kaj točno se dogaja, v katerem svetu smo ali kdo pripoveduje zgodbo. Dogajanje je še vedno postavljeno v oba svetova. Karu je himere pripeljala v človeški svet, v zapuščeno in težko dostopno kasbo v Maroku. Čeprav je v tem delu zgodbe prizorišče dogajanja človeški svet, pa nimamo takega občutka, saj je prizorišče zaprto, brez vplivov drugega sveta. Drug del zgode se dogaja v Eretzu. Tu bi rada omenila prisotnost zemljevida v knjigi. Kdo se ne razveseli zemljevida na začetku knjige. Jaz se ga zmeraj.

Zgodba je tokrat podano iz mnogih perspektiv, ki omogočajo simultani pogled v dogajanje. Glavna pripovedovalca sta še vedno Karou in Akiva, malo večjo vlogo pa dobi Zuzana. Skozi knjigo se zvrstijo različni pripovedovalci, ki nam razkrijejo občutke, razumevanje, strah in dvom v povezavi z dogajanjem v Eretzu. Tako so nam bliže orisane strahote klanje himer tako iz strani beguncev kot zasledovalcev (govorili bi lahko že o genocidu). Bolje spoznamo tudi osebe, ki so blizu glavnima junakoma. Na Karouini strani tako bolje spoznamo Belega volka/Thiaga, Ten, Issis ter Zirija, pri Akivi pa njegovo polsestro Liraz in polbrata Hazaela. Izpostavila bi še okrutnega Jaela, novega cesarja Cesarstva, ki bo v tretji knjigi po mojem mnenju vodilni negativec.

Tudi to knjigo zaznamuje vonja. Bolje rečeno klanje. Za veselo noto zopet poskrbita Zuzana in Mik. Že prvi prizor knjige je tako nadvse smešen. Majhna Zuzana pokaže, da se v njej skriva veliko poguma in prijateljstva. Z Mikom najdeta Karou in pokažeta, da imajo tudi tiste himere, ki so zadolžene za največje klanje, v sebi mehko srce.

V tej knjigi je veliko več magije, kar mi je zelo všeč. Akiva je že skoraj mag, a se ne zaveda svoje moči. Karou z magijo obuja mrtve. Konec knjige nam da slutiti, da bo v zadnjem delu magija igrala pomembno vlogo, katere središče bo Akiva (če se bo še česa naučil) in Steliani (samostojni serafi, nadarjeni za magijo).

Vsi, ki nočete vedeti preveč, raje preskočite ta odstavek. Najbolj sta me presenetila dve preobrata. Tolik himer je že umrlo, da tega sploh nisem predvidela, čeprav bi glede na vlogo oživljanja mrtvih lahko. Brimston je v katedralo smrti zapečatil duše himer, kjer čakajo na Karou, da bi jim dala nova telesa. To je seveda zelo pozitiven preobrat in motivacija za Karou. Ampak kako lahko ena sama oseba naredi nova telesa tisočim? Čisto na koncu knjige Karou ubije Thiaga. To je bilo nepričakovano. Ampak to, da se nato zopet pojavi (predvsem po vsej krivdi in grozi, ki ju Karou izrazi), me je popolnoma šokiralo. In nato se še izkaže, da je Zirija obudila v Thiagovo telo (ubogi in pogumni Ziri). To me je pa tako presenetilo, da sem za trenutek nehala brati. Razumem, da je bilo tako dejanje potrebno, da se vojaki ne bi uprli, da še vedno imajo voditelja. Ampak da Akivi, ki ga razganja ljubosumje in nerazumevanje, tega ni razložila? V moji glavi je vpilo: povej mu, povej! Tako je pač avtorica verjetno postavila temelje zapleta v naslednjem delu.

Komaj čakam, da preberem zadnji del te trilogije Dreams of Gods and Monsters. Odviti se mora še zadnja bitka med Jaelom ter združenima vojskama Akive in Karou. Zgodilo se bo nekaj velikega, apokalipsa. Nekako moram dobiti to knjigo. Glede na to, da prevoda še ni, bom srečo poizkusila v knjigarnah.

Kaj mislite o drugem delu trilogije Hči dima in kosti? Jaz imam še kar nekaj mnenj. Pogovorimo se še malo v komentarjih.

Pina

Laini Taylor: Hči dima in kosti

Ta knjiga je bila v mojih rokah cel viken, dokler je ni zmanjkalo. V knjižnici name že čaka drugi del (Dnevi zvezd in krvi). 

Avtor: Laili Taylor

Naslov: Hči dima in kosti; prva knjiga trilogije Hči dima in kosti (Daughter of Smoke & Bone)

Leto izdaje: 2013 (2011)

Prevod: Kaja Bicik

Založba: Založba Mladinska knjiga

Št. strani: 418

Žanr: mladinska fantastika

 Karou je šestnajstletno dekle in v Pragi obiskuje likovno akademijo. Njeni lasje so modri in na rokah ima tetovaže hems. A njeno življenje je polno skrivnosti. Himere, ki polnijo njene skicirke so resnične. A tega ji pač nihče ne verjame. Ko zgorijo vsi portali v trgovini (z zobmi) njenih roditeljev, bo Karou ugotovila kdo ali kaj je in kako je njeno usoda povezana s safirom Akivo.

Kot pri vsaki fantazijski knjigi, je najbolj pomembna gradnja novega sveta. Dogajanje je podano iz Karouninega in tudi Akivovega pogleda. Na začetku se nam razkrije vsakdanji svet Prage z vsakdanjimi najstniškimi tegobami v obliki bivšega fanta. Potem pa v zgodbo počasi pride drugi svet. Majhne želje, himere, trgovina z zobmi, potovanje skozi portale in na koncu seraf ter njihova vojna z himerami.

Tu bi se malo pomudila pri himerah. Himere so v tej zgodbi rasa, katerih telo je kombinacija različnih delo živalskih teles in človekovega telesa. Ko sem brala njihove opise, so se mi podobe kar risale pred očmi. Malo težje sem si predstavljala ples himer (na koncu knjige). Preprosto pozabila sem, da bi morale biti manj človeške in bolj živalske.

Vprašanje kdo Karou je in kaj počne Brimstone (himera, ki jo je vzgojila) z zobmi, je rdeča nit, ki ustvarja napetost v knjigi in se razvozla šele na koncu. Razkritje nas preseneti in vzbuja močno željo po drugi knjigi. Sprva se zgodba odvija v kronološkem zaporedju, v sedanjosti. V zadnji tretjini knjige pa nas ponese v preteklost, ki pojasni Karounina vprašanja. Na tem mestu sta mi bila predvsem všeč obe mitološka začetka sveta, ki pojasnjujeta izvor himer in safirov ter njihovo vojno.

Knjiga obravnava tudi tematiko vojne in miru. Pravica, kdo komu vlada in kako do moči pride, je že zelo zgodaj postavljena pod vprašaj. Življenje v vojni ni lepo življenje, a je tako za obe strani, ki se bojujeta. V obdobju miru naj bi bilo življenje lepo. Ali je tako življenje vredno živeti? Mir ljudem ne prinaša svobode. Svoboda je delati kar želiš in ljubiti kogar želiš.

Knjiga je bila lahko in zelo napeto branje. Fantastični svet me ni zmedel, ampak se je lepo prelival z resničnim in včasih poskrbel za presenečenje (ali mojo dvignjeno obrv). Predvsem na začetku je kar nekaj smešnih delov, ki nastanejo z situacijo v kateri se nahajajo protagonisti. Predvsem me je navdušila zgradba knjige in stopnjevanje napetosti, ko Karou končno pride do resnice svojega izvora. Vmes je lepo vpletena še manjša ljubezenska zgodba njene najboljše prijateljice Zuzane (o kateri je napisana tudi krajša samostojna spremljevalna zgodba Night of Cake &Puppets). Nadaljevanje se bo odvijalo v svetu himer in safirov. Verjetno bo povezano z vojno. Komaj čakam na nadaljevanje.

Če je še kdo prebral knjigo, naj svoje misli deli v komentarjih in bomo malo bolj podebatirali tudi o vsebini in razpletu dogodkov.

Napeto branje vam želim.

Pina