Najboljše knjige leta 2017

Po knjigah, ki so me v preteklem letu razočarale, so na vrsto prišle še tiste res dobre knjige, ki mi kar ne gredo iz glave.

Knjige so navedene v vrstnem redu, v katerem sem jih prebrala.

Hannah Rothschild: The Improbability of Love

Leto sem začela z zanimiv knjigo, ki me je s svojim načinom pripovedovanja zelo pritegnila. V zgodbi se prepleta ljubezen, osebna rast, kulinarika, umetnost in temna skrivnost iz časa 2. svetovne vojne. Knjiga mi je bila všeč, saj vsebuje veliko več kot le ljubezensko zgodbo. Je tudi smešna ter hkrati nagovarja nekatere resen tematike. Pritegnila pa me je tudi zaradi kulinarike in umetnostne zgodovine, ki sta dve področji, ki ju imam neizmerno rada.

My future depends on people believing that I am worth something and need protecting. Art only survives by striking a chord in someone's heart and offering solace and reassurance.

Giovanna Fletcher: Happy Mum, Happy Baby

Nisem mama, a ta knjiga o materinstvu mi je bila zalo všeč in sem jo zelo hitro prebrala. Giovanna govori o svojih izkušnjah in se dotakne časa, še preden je prvič postala mama. Govori pa tudi o drugih temah, ki nanašajo tudi na tiste, ki niso starši. Tako piše o samopodobi, odnosu do telesa, prisotnosti in vplivu medijev. Avtorica poudarja, da ta knjiga ni priročnik za vzgojo, ampak naj vsak vzgaja po svojih občutkih in se ne ozira na druge. Le če bo mati srečna, bo srečen tudi otrok.

Our words affect others. We use them to strengthen or to belittle and crush. I know what I want mone to do.

Gordie Howe: Hr. Hockey

Rada spremljam hokej in to je bila prva biografija vezena na ta šport, ki sem jo prebrala. Gordijevo življenje je fascinantno in navdihujoče. Od življenja v revščini med in po drugi svetovni vojni, do izjemne profesionalne hokejske kariere, tekom katere je celo zaigral skupaj s sinovoma. Veliko lahko preberemo tudi o poteku hokejske igre in razvoju NHL lige, kar je zelo zanimivo. Življenjska zgodba Gordija Howa je zelo bogata in vredna branja.

First you learn to play, then you learn to win.

Elif Shafak: Three Daughters of Eve

To je moja najljubša knjiga, ki sem jo prebrala v letu 2017. S svojo tematiko in načinom pisanja se mi zdi preprosto enkratna in priporočila bi jo vsakomur. Knjiga se spopada z mnogimi danes pomembnimi tematikami: obstojem Boga, odnosom med zahodnim in vzhodnim svetom, močjo prve ljubezni, starševskimi odnosi... Najprej sem si izvod knjige izposodila v knjižnici. Ker me je tako zelo navdušila, sem si kasneje kupila svoj izvod. To se ne zgodi pogosto, kar veliko pove o tej knjigi.

Early on she learned that there was no fight more hurtful than a family fight and no family fight more hurtful than one over God.

Sarah J. Maas: A Court of Thorns and Roses; A Court of Mist and Fury; A Court of Wingsand Ruin

Ta serija je postala moja nova obsesija. Potegnila me je vas in me navdušila. Vsak del je nekaj posebnega. Med tem, ko se zgodba razvija, spoznamo vedno več karakterjev in njihovih zgodb, zgodovino sveta ter ustroj sveta. Glavne junake sem vzljubila in se nanje navezala. Všeč mi je, da so ženski liki močni, se razvijajo, a imajo tudi svoje napake. Komaj čakam, da v prihodnjih delih izvem še več o drugih osebah, ne le glavnih junakih. Žal bom na to morala še kar malo počakati.

„I will say this once – and only once,“ Rhysand purred, stalking to the map on the wall, „You can be a pawn, be someone's reward, and spend the rest of your immortal life bowing and scraping and pretending you're less than him, that Ianthe, than any of us“... „Or“ he plowed ahead, „you're got another choice. You can master whatever power we gave you, and make it count.“

Katera je bila najboljša knjiga, ki ste jo prebrali v letu 2017? Komaj čakam, da najdem še kakšno odlično knjigo.

Prijetno branje,

Pina

Elif Shafak: Three Daughters of Eve

Nepozabna knjiga o kulturi, vzhodu in zahodu, prvi ljubezni, človeški naravi in obstoju Boga.

Avtor: Elif Shafak

Naslov: Three Daughters of Eve

Leto izdaje: 2016

Založba: Viking

Št. strani: 367

ISBN: 978-0-241-28804-7

Žanr: fikcija

Goodreads

Ko sem v knjižnici brskala po oddelku z angleškimi knjigami, mi je ta knjiga zaradi svoje lepe naslovnice padla v oči. Potem me je pritegnil še opis sinopse na zadnji strani. A dokončno me je prepričal prvi odstavek knjige. Preberite si ga tudi vi:

It was an ordinary spring day in Istanbul, a long and leaden afternoon like so many others, when she discovered, with a hollowness in her stomach, that she was capabe of killing someone. She had always suspected that even the calmest and sweetest women under stress were prone to outbursts of violende. Since she thaought of herself as neither calm nor sweet, she had reckoned that her potential to lose control was considerably greater than theirs. But 'potential' was a tricky word. Everyone once said that Turky had great potential – and look how that had turned out. So she had comforted herself that her potential for darkness, too, would amount to nothing in the end.

Peri je bogata turška žena, ki v sebi nosi temno skrivnost iz mladih let. Ko ji nekega večera ukradejo torbico, ob pogledu na staro polaroidno fotografijo pridejo vsi dolgo potlačeni spomini zopet na plano.

Zgodba je razdeljena v dve časovni obdobju: en poletni večer v Istanbulu leta 2016, ki sproži spomine ter v okviru katerega spoznamo istanbulsko bogato družbo; Perina mladost, od njenega otroštva v Istanbulu do izobraževanja v Oxfordu.

Time, like a skilful tailor had seamlessly stitched togethrt the two fabrics that sheated Peri's life: what people thought of her and what she thought of herself.

Način pisanja in opisovanja mi je bil zelo všeč, saj je pred mojimi očmi risal prave ljudi z napakami, atmosfero istanbulskih ulic in oxfordskih hodnikov.

Zgodba odpira mnogo vprašanj in polemik. Predvsem se dotika problematike obstoja Boga in vere. Pomembno vlog igrajo tudi med družinski odnosi, prva ljubezen, razlike med vzhodom in zahodom, izobrazba, položaj ženske v družbi, potencial Turčije, 11. septembru... Če želi bralec nekaj odnesti od knjige, mora biti pri branju zbran in razmišljati.

God was a maze without a map, a circle without a centre; the pieces of a jigsaw puzzle that never seemed to fit together. If only she could solve this mystery, she could bring meaning to senslessness, reason to madness, order to chaos and perhaps, too, she could learn how to be happy.

Napetost in zanimivost dajeta zgodbi dve veliki skrivnosti, ki sta razkriti šele na koncu. Ene izmed njiju definitivno nisem pričakovala. Konec je zanimiv in drugačen ter mi je tak tudi všeč.

Malo me je zmotil le opis na zadnji strani, ki izpostavlja tri prijateljice z različnimi pogledi na Boga. Ta del je sicer v zgodbi prisoten in igra pomembno vlogo, a definitivno ni vodilo knjige, kar sem po izpostavljenosti tako na prvi kot na zadnji platnici mislila.

Zelo sem vesela, da sem si v Bergnu kupila svoj izvod. Še nikoli nisem med branjem označila toliko citatov. V svojo beležko sem jih prepisovala več dni. To knjigo bom definitivno ponovno prebrala, priporočila vsakomur, ki me bo bil pripravljen poslušati in morda podarila za kakšno darilo.

Res toplo priporočam. Ali ste prebrali Three Daughters of Eve ali morda katero prevedeno delo pisateljice Elif Shafak?

Prijetno branje,

Pina

Book Haul #13: Nekaj malega iz Norveške

Pred nekaj tedni sem bila na počitnicah v Bergnu na Norveškem. Že na letališču v Oslu sem videla dobro založeno knjigarno, v kateri mi je srce začelo od vznemirjenja hitreje utripati.

V centru Bergna sta na vsaki strani trga dve veliki lepi knjigarni. V eni od teh so bili vsi angleški romani v mehki vezani znižani za 50%. In imeli so jih veliko. Vse kar si srce lahko poželi: klasike, nominirance za nagrade, najbolj prodajanje romane in knjige, o katerih nihče ne govori na medmrežju, a bralca s svojo sinopso in lepo naslovnico pritegnejo. Odločila sem se, si lahko izberem le dve knjigi. Prostora v potovalki in v knjižni omari namreč nimam na pretek.

Three Daughters of Eve pisateljice Elif Shafak je najboljša knjiga, ki sem jo letos prebrala. Knjigo sem si prvotno izposodila v knjižnici. Ko sem to lepo mehko vezavo videla razstavljeno na mizi v knjigarni, sem jo preprosto morala vzeti s seboj. Res sem zelo vesela, da imam sedaj na polici svoj izvod in lahko malo polistam po njem, saj mi knjiga kar ne gre iz glave.

Books were liberating, full of life, she preferred being in storyland to beeing in her motherland. Refusing to leave her room on weekends, munching on apples and sunflower seeds, she finished one borrowed novel after another. She discovered that intelligence, like a muscle, needs to be exercised with increasing levels of stress, if it were to grow to its full potential.

Kot drugo knjig osem si izbrala leta 2016 zelo priljubljeno delo Sarah Parry The Essex Serpent. V tem zgodovinskem romanu se mešata ljubezen in elementi folklore. Komaj čakam, da jo vzamem v roke, saj sem slišala mnogo dobrega o njej. Mar ni naslovnica prečudovita?

Ko sem na letališču čakala na let iz Bergna v Oslo, sem še enkrat zavila v knjigarno, se počasi prebijala od police do police, jemala knjige v roke ter po tiho vzdihovala nad vsemi knjigami, ki jih ne moram imeti. V oči mi je padla ta prelepa ne fiktivna knjiga o skandinavskih ljudeh in življenju. Že lani sem se zaljubila v Norveško in bi rada vedela čim več o njej. Tako sem kupila knjigo Scandinavians: In Search of the Soul of the North Roberta Fergusona. Še ena knjiga, za katero komaj čakam, da jo preberem.

Ko sem pozno zvečer končno prišla nazaj domov, me je na postelji čakal paket, v njem pa knjiga in še nekaj pripomočkov za uspešno branje. Nočni cirkus Erin Morgenstern sem zadela na blogu http://knjigoljubka.blogspot.si/. Še enkrat najlepša hvala Maji, ki vodi tako zanimiv blog, na katerem lahko vedno najdete novo inspiracijo za branje. Obiščite ga.

Mislim, da je vsem štirim knjigam skupna res lepa naslovnica. Jaz se jih kar ne moram nagledati. Katera naslovnica vam je najbolj všeč?

Kaj sem prebrala na potovanju, si lahko izveste tu.

Prijetno branje,

Pina