Napeta
zgodba o osebni rasti in temni skrivnosti.
Avtor:
Hannah Rothschild
Naslov: The
Improbability of Love
Leto izdaje:
2015
Založba:
Bloomsbury
Št. strani:
479
ISBN:
978-1-4088-6247-6
Žanr:
sočasni roman
Annie v
zanemarjeni starinarnici brez premišljevanja kupi zanemarjeno sliko.
Aali bo od odkrivanju vrednost slike našla še samo sebe?
So it doesn't matter if I am what I say I am or not, what matters is that you want me. You might not know you want me yet but once I have told you my story, once you understand, you will all want me.
Zgodba se
začne z dražbo dolgo izgubljene mojstrovine na tako zanimiv način,
da sem preprosto mora nadaljevati branje. Zgodba se nato takoj za 6 mesecev v preteklost, ko se je vse začelo in nas popelje do otvoritvenega prizora.
Zgodbo
pripoveduje veliko oseb ter slika. Že zelo kmalu prvič slišimo
njen glas in ko sem ugotovila, kdo govori, me je to zelo presenetilo.
Glas slike je monolog, a odpira mnogo ekistencialnih vprašanj. Kot umetnostna
zgodovinarka se z vprašanjem, kaj je umetnost in čemu služi, nisem
srečala prvič. Premislek o umetnosti sami me vedno pritegne.
Prikazani so problemi financiranja umetnostnih ustanov ter dejavnost
dražbenih hiš. Knjiga me je pritegnila tudi, ker spodbuja premislek
o tem vprašanju tudi med bralci, ki o njem še niso tuhtali.
Pripoved iz večih perspektiv v tej zgodbi dobro deluje, saj so na ta
način prikazane motivacije, čustvovanja in osebne zgodbe vseh
udeležencev, pa naj si igrajo zelo veliko ali le stransko vlogo.
As I'll explain again and again, my survival depends on good circumstances.
Knjiga je
smešna in zabavna, hkrati pa se spoprijema tudi z resnejšimi
tematikami. Ena izmed njih je še danes prisoten problem soočanja in obračunavanja z
drugo svetovno vojno. Več o tem tu ne bi napisala, a upam, da boste
prebrali knjigo.
Všeč mi je
bilo, da preobrata v zgodbi nisem predvidela in sem zaradi njega še
hitreje brala naprej. Že sam naslov knjige kaže tudi na njeno
ljubezensko tematiko, ki pa ni v prvem planu. Ljubezen je sicer
prisotna, a ni nenadna in je tako le del pripovedi, ki se osredotoča
na druge teme, vprašanja in predvsem na osebno rast.
Food, she decided, was like performance rather than fine art: its power was in its transience and immediancy.
Obstaja le
ne del zgodbe, ki me ni popolnoma prepričal. To je konec. Delo njega
se mi zdi ustrezen, drugi del pa preveč popolen.
Med branjem
sem se počutila, kot da je bila knjiga napisana le zame, kar ji je
dalo poseben čar. Mešanica napetega zgodovinskega ozadja,
skrivnosti, umetnosti in kulinarike mi je zlezla pod kožo. Čeprav
se knjig prebrala v januarju, še vedno premišljujem o njen in tako
res ne bi mogla bolje začeti svojega bralnega leta.
O tej knjigi
bi lahko napisala še toliko več ter izpisala še mnogo citatov, a
nekje se moram ustaviti. Upam, da ji date priložnost ter sami
vidite, zakaj je bila v ozkem izboru za „ Bailey's Women's prize“
za fikcijo.
Annie wonderd if her inability to decode the painting mattered or if it were acceptable just to like something without truly undertanding its hidden messages.
Prijetno
branje,
Pina
Ni komentarjev:
Objavite komentar