Knjige, ki so me leta 2015 razočarale

V prejšnji objavi sem vam predstavila 6 najboljših knjig iz leta 2015. Seveda se med 31 prebranimi knjigami v lanskem letu najdejo tudi take, ki so me razočarale. Pri posamezni knjigi se bom dotaknila vzroka, zakaj me je razočaral. Nekateri vzroki so povezani z vsebino. Če ne bi radi vedeli preveč, le preletite naslove. Knjige si sledijo v zaporedju, v katerem sem jih brala.

Rachel Gibson: Reši me (Rescue me)

Večinoma mi je njeno pisanje všeč. Nekatere knjige mi bolj ostanejo v spominu, spet druge pozabim. Pri tej knjigi me je zmotil predvsem prevod, ki ni bil lektoriran. Na določenih delih me je tako motil, da sem težje sledila zgodbi, saj so slovnične napaka motile gladko branje. Menim, da je izbor besed na nekaterih mestih v knjigi spustil tudi kvaliteto pisanje. Knjigo sem si izposodila v knjižnici. Še dobro, saj kvaliteta prevoda in cena knjige nista uravnotežena.

Laini Taylor: Sanje bogov in pošasti (Dreams of Gods & Monsters)

To je tretja in zadnja knjiga trilogije Hči dima in kosti (o prvi knjigi si lahko več preberete tukaj, o drugi pa tukaj). Prvi del me je navdušil, drugi del je bil pač prehodni, od tretjega sem si nadevala napeto branje, ki mi bo prineslo zaključek. Zadnji del se mi je pri branju vlekel. V začetku knjige je predstavljeno kar nekaj novih zgodb. Človek ima občutek, da bere novo knjigo. Motilo me je neprestano jamranje o neuslišani ljubezni med Karu in Akivo. Predvsem se mi je zdela za las privlečena zgodovina svetov, ki naj bi pojasnjevala sedanje stanje. Zgodbi je ponujala hitro in po mojem mnenju za las privlečeno rešitev. Žal konec knjige bralcu ne ponuja tudi zaključka zgodbe. Pusti nas z mnogimi odprtimi vprašanji in občutkom, da smo bili vpeljani v novo pripoved. Svetla in zanimiva plat knjige je Lirainina in Sirijeva zgodbe.

Markus Zuzak: I Am the Messenger

Kradljivka knjig istega avtorja je ena mojih najljubših knjig. Morda so bila tokrat moja pričakovanja previsoka. Zgodba ima po mojem mnenju ogromno potenciala. Sploh če prepoznamo nauk vsakega sporočila, ki ga prenašalec preda. Šibka točka zgodbe je po mojem mnenju gradnja sveta, saj je le ta zelo skromna. Del konca se mi je zdel zelo očiten, drugi del pa hiter in zelo neverjeten.

Giovanna Fletcher: You're the One That I Want

Giovanna mi je na svojem YouTube kanalu zelo simpatična in jo rada spremljam. Zato sem rahlo žalostna, da me je njena knjiga razočarala. Dobra stran knjige so bili vsi trije pripovedovalci, katere glasove sem z lahkoto ločila med seboj. Dobro je napisan tudi vmesen tekst, ki povzema dele knjige in bralec šele na koncu knjige ugotovi, kdo je pripovedovalec in kdaj pripoveduje. Predvsem glavna junakinja pogosto razpravlja o svojih čustvih, a se te razprave kar ponavljajo in ponavljajo. Knjiga nima druge zgodbe kot ljubezenski trikotnik, ki po mojem mnenju temelji na trenutni zagledanosti. Zgodba je neprestana drama brez trenutka, v katerem bi si bralec lahko vsaj malo oddahnil. Najbolj pa me je zmotilo obnašanje trojice pri šestnajstih letih, ki je bilo zelo odraslo. Ne spomnim se, da bi jaz pri teh letih razmišljala na tak način. Če mi tudi Giovannin prvenec Billy And Me ne bo všeč, mi še vedno ostanejo njeni videi.

Včasih je še bolj zanimivo slišati, katere knjige nekomu niso bile všeč. Prosim delite te knjige z menoj v komentarjih.

Prijetno branje,

Pina