F. Scott Fitzgerald: Veliki Gatsby

Nedavno je bil v Mestnem gledališču Ljubljanskem Veliki Gatsby premierno uprizorjen na slovenskih odrih. Preden si ogledam predstavo, sam želela prebrati knjigo. Nato pa seveda pridejo na vrsto filmi.

Avtor: F. Scott Fitzgerald

Naslov: Veliki Gatsby (The Great Gatsby)

Leto: 2013 (1925)

Prevod: Tomaž Metelko

Založba: Mladinska knjiga; Zbirka Žepnice

Št. strani: 156

ISBN: 978-961-01-2889-2

Žanr: Roman

Vsebina

Amerika, poletje 1922. Blišč, zabave, razvrat. Ljubezen in prevara. Videz in resnica. Ideal in izmišljotina. Vse to je Jay Gatsby.

Pripovedovalec začne pripoved z mislijo, da je čut za dostojanstvo neenakomerno porazdeljen med ljudmi. Mislim, da je to vodilo zgodbe.

Zgodbo pripoveduje Gatsbuyev sosed Nick. Skozi njegovo poznanstvo se nam razkrije celotno Gatsbiyevo življenje.

Napetost je v prvem delu knjige grajena z samo figuro Gatsbiya, ki je prisoten a hkrati odsoten. Namigovanja na njegovo preteklost, dejavnost in zabave so vir čenč, ki krožijo med ljudmi. Tako se stopnjuje napetost in naša želja po prvem srečanju z osebo, katere ime je naslov knjige. Ko ga končno le srečamo v osebi, je to nepričakovano in sprva na videz nepomembno.

Kot bralci danes nimamo veliko stika z svetom, v katerem se zgodba odvija. Tedanja atmosfera, splošno življenjsko občutje in fizična podoba sveta je podana na način, da se nam kar sama riše pred očmi. Hkrati pa bi svetovala, da za boljše doživetje in bolj avtentično predstavo (predvsem o modi), malo pobrskate po knjigah ali fotografijah na internetu in tako izpolnite manjkajoče ali morda nepredstavljive podrobnosti.

Gledano površno, je Veliki Gatsby le ljubezenska zgodba. A za njo se skriva veliko več. Izpostavljeno je mnogo moralnih vprašanj: zvestoba v zakonu, nezakoniti način pridobivanja premoženja, laganje, umor. Predvsem pa zgodba gradi na pripovedovalčevem spoznanju, da preteklosti ni moč ubežati ter da vsako izumetničeno vedenje nekaj prikriva. Tako so videz, blišč in brezbrižnost odraz tedanjega časa in hkrati točka, ki zaznamuje osebe in njihovo usodo.

Mislim, da bi globlje lahko v knjigo pogledala šele po drugem branju. Knjigo bi priporočala vsem, ki se radi poglobijo v zgodbo in jo odkrivajo v njeni večplastnosti. Mislim, da je dobro, da sem najprej prebrala knjigo in bom šele sedaj pogledala filme (tistih ohranjenih 5 min iz leta 1926, film z Robertom Radfordom iz leta 1974 in seveda Leonarda DiCapria iz leta 2013).

Ste tudi vi prebrali to klasiko in kaj mislite o njen?

Pina

Prebrano v oktobru 2014

Začetek oktobra se mi zdi že zelo oddaljen. V prvi polovici meseca sem kar brala, ampak odkar sem se vrnila iz Pariza, menjam knjige in nobene ne obdržim v rokah.

Francis Lelord: Hector and the Search for Happiness

Aktualna lektura. Zakaj smo srečni, kaj nam predstavlja srečo. Ta knjiga je lahko le lahka, rahlo naivna zgodba ali pa izhodišče za premislek o našem življenju. Čez nekaj let je bom vsekakor ponovno prebrala.

Gillian Flynn: Gone Girl

Moj prvi prebrani triler. In sem navdušena. Fascinirala me je predvsem zasnova časovne perspektive in psiha glavnih dveh akterjev. Ali obstaja popolen zločin?

Tina Fey: Bossypants

Moja druga avdio knjiga. In zopet avtobiografska komedija. Knjiga je zabavna, a mi je bila tista od Mindy Kaling malo bolj zabavna. Najbolj sem se nasmejala ob SNL zvočnem posnetku izpredsedniške kampanije 2008.

Rick Riordan: Percy Jackson and the Olimpians: The Lightning Thief

Knjiga namenjena malo mlajšemu občinstvu, a vseeno super. Verjetno je k temu pripomoglo moje zanimanje za grško mitologijo. Sedaj tudi v slovenskem prevodu in tako tudi lažje dostopno v knjižnici. Vsekakor bom nadaljevala z branjem serije.

Moj „highlight“ je bila knjiga Gone Girl. Kaj ste prebrali minuli mesec?

Pina

Rick Riordan: Percy Jackson & The Olympians: The Lightning Thief

Za vse ljubitelje grške mitologije na malo drugačen način. Za otroke in tiste, ki so to po duši ostali.

 

Avtor: Rick Riordan

Naslov: Percy Jackson & The Olympians. Book One. The Lightning Thief (Percy Jackson in Olimpijci; Tat strele; Prevod: Mojca Žnidaršič)

Leto izdaje: 2006 (2005)

Založba: Miranax Books, Hyperion

Št. strani: 375

ISBN: 0-7868-3865-5

Žanr: Mladinska fantastika

 

Vsebina

Percy Jackson je polbog. Zevsova strela je izginila. Da bi dokazal svojo in očetovo nedolžnost, se Parcy in prijatelja odpravijo na pot v podzemlje. A v ozadju se kuje zarota. Nekaj kar presega celo moč bogov?

Zgodbo pripoveduje Percy sam, a kot starejša različica. Tako opozarja na pomembne odločitve, preobrate ali preprosto stopnjuje napetost z namigovanjem na prihodnost. Poglavja so kratka, zabavni naslovi pa skrivajo vsebino dogajanja. Pripovedovanje je lahko in zabavno. Kar nekaj krat sem se na glas nasmejala. Hudomušni so predvsem dogodki, v katerih se znajdejo Percy in prijatelji. Ceniti je potrebno kratke besedne „bitke“ med Percyjem in Annabeth (Atenina hči). Ali le Groverjeve (satir, Percyjev varuh) osebnostne poteze.

Knjiga je pisana za vsaj kako desetletje mlajšega bralca od mene. Kar pa ne pomeni, da v branju nisem uživala. Percy Jackson je star 12 let in njegova dejanja ter misli to tudi odražajo. Večkrat sem pozabila na starost glavnih junakov in si jih v mislih predstavljala malo starejše. A to se mi tako ali tako pogosto dogaja.

Že odkar sem se prvič srečala z grško mitologijo, me le za zelo zanima. Kot študentka umetnostne zgodovine sem imela kar nekaj stika z njo. V zabavo mi je bilo prepoznavati posamezne zgodbe in protagoniste. Mojo domišljijo je vzbudila ideja, da se nesmrtni grški junaki, bogovi in pošansti živijo med nami.

Knjiga bežno izpostavlja tudi nekaj problematik. Otroci, ki so zaradi svoje bolezni (disleksija, motnja pozornosti, težave z hojo) tarča drugih otrok, in tisti, ki enega od staršev ne poznajo. V knjigi je sicer rešitev nadnaravna (polbogovom te danosti pomagajo v boju). A vseeno je že omemba teh problemov lahko izhodišče za naše osebno razmišljanje ali pri otrocih učni moment.

V zvezi z zgodbo me je zmotila ena stvar. Dvanajstletni otroci se sami podajo na nalogo, ki je lahko prezahtevna za odraslo osebo. Vem, da je to celoten „point“ knjige, a si ne moram pomagati, da se mi tako dejanje ne bi zdelo neodgovorno.

Vem, da tako komika kot tudi napetost (stopnjevanje le te in pričakovanje novih zapletov) izhajata iz nevarnih situacij, v katerih se znajdejo Percy & Co. Ko sem brala, mi je vseeno šlo po mislih: „ Se res še niste naučili nič? Tujcem se ne zaupa!!“

Še beseda o filmu. Če je le mogoče najprej preberem knjigo in si nato ogledam film. V tem primeru sem res vesela, da sem se držala tega zaporedja. Film, ki je izšel leta 2010 in v katerem se pojavijo mnoga znana imena, po mojem mnenju ni vreden ogleda. Zgodba je rahlo spremenjena, a to ni problem. Dogajanje je nerazumljivo razloženo, včasih je delovalo nepovezano in klišejsko. Mislim (in upam), da mi film in osebe niso tako zelo ostale v spominu, da bi me to motilo pri branju nadaljevanja. Tudi po drugi knjigi je posnet film, a mislim, da ga bom spustila.

Rečem lahko, da je bila knjiga zabavna in zanimiva. Vsekakor spodbuja domišljijo in nam da nov vpogled v grško mitologijo. Zabavno se je vprašati, ali smo pri zadnjem obisku trgovine srečali katero od mitoloških bitji. Mislim, da bi to bilo super darilo za prihajajoče praznike. Ne dolgo tega je izšel prevod, ampak tudi angleški original je lahko razumljiv. Morda bo katerega otroka povleklo v čaroben svet domišljije.

Je kdo med vami prebral knjigo ali videl film? Kaj si mislite?

Prijetno branje,

Pina

Would You Rather Book TAG

Za zadnjo knjigo, ki sem jo prebrala, še nisem izoblikovala misli. Knjigo, ki jo berem sedaj, bom verjetno kar izpustila iz rok. Tako sem se odločila, da je čas za novi TAG.

Ali bi raje...

… bral le trilogije ali samostojne knjige?

Mislim da samostojne knjige. Večinoma bi se delo vsebino trilogij brez problema zapakirati v eno samo knjigo.

… bral le knjige ženskih avtoric ali moških avtorjev?

Vseeno mi je, ali je knjigo napisala ženska ali moški. Pri že prebranih knjigah prevladujejo avtorice. Torej je moj odgovor: knjige ženskih avtoric.

… kupoval knjige le v knjigarni ali le na Amazonu?

Hmm. Tole je pa res težko. Obožujem hoditi v knjigarne, se dotikati različnih knjig, jih prelistati, odkrivati nove naslove. A pogosto v naših knjigarnah ni knjig (tujih), ki bi jih rada prebrala. Če pa je knjiga prevedena, je zelo draga in tako bi zopet raje imela original ali angleški prevod. Uh, dolg miselni tok! Moj odgovor je Amazon. Cenej in še več je izbir.

 

… da vse knjige postanejo TV serije ali filmi?

Po pravici povedano, ne vem. Oboje lahko odlično funkcionira. Vse knjige naj postanejo filmi (tako kot Harry Potter).

… prebral 5 strani na dan ali 5 knjig na teden?

Ker je nemogoče, da bi prebrala 5 knjig na dan, se moram odločiti za 5 strani na dan. Upam do so strani velike, tisk majhen, knjige pa odlične. 

 

… bil poklicni recenzent ali avtor?

Recenzent. Mislim, da ne bi znala napisati knjige. Še zgodbe mi ni uspelo in sem večkrat probala.

… vedno znova prebiral svojih 20 najljubših knjig ali bral le nove knjige?

Brala bi le nove knjige. Novo je vedno boljše? Ne, ampak je več izbire. In morda tako najdem novo najljubše čtivo.

… delal kot knjižničar ali v knjigarni?

Najraje v založništvu. Tako pa bom rekla v knjigarni. Ne vem, zakaj.

… bral le knjige iz svojega najljubšega žanra ali vse ostale?

Vse ostale, saj se mi je že pogosto zgodilo, da je bilo enkrat tudi najljubšega žanra preveč. (Tole je vseeno žalostna odločitev. Le kaj bi brez fantastičnih knjig!)

 

… bral le e-knjige ali le tiskane knjige?

Tiskane knjige! Malo težje jih je nositi s seboj in v knjižni omari zasedejo več prostora, a ni bolšjega od občutka papirja.

Kakšni so vaši odgovori? Me res zanima.

Pina

Vikend v Normandiji

Prejšnji teden sem obiskala prijateljico v Parizu. Odločili sva se, da izkoristiva priložnost in med vikendom obiščeva Normandijo. Izlet je bil organiziran s strani študentskega društva. Tako sva spoznali kar nekaj zabavnih in zanimivih ljudi ter skupaj z njimi raziskovali nova mesta.

Prvi dan nas je pot vodila do Mont Saint-Michele, samostana na vrhu otoka, ki je včasih otok ali pa tudi ne. Ozračje po nevihti je bilo pravljično, svetloba pa spreminjajoča. Čeprav je otok majhen, lahko ure odkrivaš nove kotičke in poglede v daljavo.

 

Naslednjih nekaj utrinkov je iz Caena, kjer smo preživeli noč in zjutraj (ko so nekateri še spali) raziskovali veliko, prekrasno tržnico.

 

Nedelja je bila deževna. Najprej smo obiskali Treville in Deauville. Mesti sta slikoviti in praktično zraščeni. Predvsem Treville je polen dragih lokalov in trgovin.

Kot zadnje smo obiskali Honfleur. Majhno mestece, polno galerij. Žal smo bili takrat že do dobra premraženi in premočeni, zato smo se zatekli v kavarno in se pogreli ob skodelici čaja.

 

Ta kratek izlet mi je razkril, da ima Normandija zelo veliko ponuditi. Moj cilj je, jo v prihodnjih letih obiskati za dalj časa. Morda malo kolesariti in odkrivati mesteca.

Pina

Francois Lelord: Hector and the Search for Happiness

Knjiga, ki da veliko snovi za razmislek, lahko pa je le hitro branje.

Avtor: Francois Lelord

Naslov: Hector and the Search for Happiness (Le Voyage d'Hector ou la recherche du bonheur)

Leto: 2010 (2002)

Založba: Gallic Books

Prevajalec: Lorenza Garcia

Št. strani: 164

ISBN: 978-1-906040-23-9

Žanr: Sočasna fikcija

Vsebina

Hector je uspešen mlad psihiater. Ko opazi, da so njegovi pacienti vedno bolj nezadovoljni in nesrečni, jim ne mora pomagati. Tako tudi sam postane nezadovoljen. Odloči se, da gre na počitnice. Prepotoval bo svet in ugotovil, kaj ljudi naredi resnično srečne.

Zgodba temelji na splošnem nezadovoljstvu in odsotnosti sreče. V današnji družbi vedno iščemo nekaj boljšega. Pomembna tema je globalizacija (morda tudi globalizacije nezadovoljstva).

Jezik je (skoraj otroško) lahek. Med resnimi odstavki je prisoten zabaven ton. Tako se vzpostavi nasprotje med resno tematiko in naivnim načinom podajanja. Poglavja so zelo kratka. Zgodbo pripoveduje vsevedni tretjeosebni pripovedovalec, ki pogosto nagovori neposredno bralca.

Ta knjiga je nekaj posebnega. Iz nje lahko potegnemo mnogo ali nič. Polna je lukenj, ki jih lahko zapolnimo sami z svojimi izkušnjami ali domišljijo. Hectorjevo razmišljanje je pogosto podano s pomočjo primerov posameznikov, ki posplošeni predstavljajo skupino ljudi.

Hector seveda na svojem potovanju pride do spoznanj o sreči. Te lekcije si zapisuje v zvezek kot „Lesson N. x“. Že samo branje njegovih spoznanj, je lahko snov za premislek o našem življenju in morda našem iskanju sreče. Sama sem se v nekaterih tudi prepoznala.

To vsekakor ni knjiga, pri kateri bi lahko odklopili možgane in se izgubili v zgodbi. Potrebno je nenehno iskati vzporednice z zgodbo in resničnostjo, z našem vedenjem o svetu. Tako prepoznavamo situacije, kraje, dogodke, družbene fenomene in sodobno dogajanje. Zgodba in način, na katerega je podana, omogočata refleksijo našega življenja, istovetenje in primerjavo izkušenj. Mislim, da lahko vsak bralec iz zgodbe potegne nekaj drugega. Isto velja za ponovna branja.

Čez nekaj let bom knjigo vsekakor še enkrat vzela v roke, da bom videla, kako so moje nove izkušnje spremenile dojemanje zgodbe.

Če je kdo med vami že prebral to knjigo, bi bila zelo vesela, če bi svoje mnenje delil v komentarjih. Knjiga je le malo drugačna od buklic, ki jih ponavadi berem.

Pina

Gillian Flynn: Gone Girl (Ni je več)

To je moj prvi triler, ki sem ga kadar koli prebrala. Bila sem prijetno presenečena. Istoimenski film z Benom Affleckom in Rosamund Pike v glavnih vlogah žanje velike uspehe. Film sem si v Kinu Dvoru tudi ogledala.

 

Avtor: Gillian Flynn

Naslov: Gone Girl (Ni je več; Prevod: Dušanka Zabukovec)

Leto izdaje: 2013 (2012)

Založba: Phoenix

Št. strani: 463

ISBN: 978-0-7538-2766-6

Žanr: Triler

 

Vsebina

Na dan pete obletnice poroke izgine Amy Elliott Dunne. Glavni osumljenec hitro postane njen mož Nick. Čeprav zatrjuje, da ni kriv, njegovo obnašanje, dokazi in skrivnosti, ne govorijo v njegov prid.

Zgodba je podana preko dveh prvoosebnih pripovedovalcev, Nickom in Amy. Zato najbolj spoznamo prav njuna karakterja. Data nam pogled v svojo plat zgodbe, čustva in mišljenje. Prav zaradi miselnega toka, mi je bila ta knjiga tako všeč. Ona dva sta psihološko najbolj razčlenjena in označena.

Roman zaznamuje skrbno dodelana časovna perspektiva. Poglavja so časovno opredeljena z številom dni, od kar je Amy pogrešana. Znotraj same zgodbe je mnogo pogledov v preteklost. Poglavje zase so Amyijini dnevniški zapiski.

Zgodba je pravzaprav odsev problematične osebnosti in toksičnega zakona. Dogajanje polno preobratov in laži, bralca vedno drži v napetosti in pričakovanju. Že na začetku zgodbe izvemo, da Nick laže policiji. Tako v vse, kar je izrečeno v besedi ali mislih, podvomimo.

V knjigo me je res potegnilo od drugega dela naprej. Če vam povem, kaj se zgodi, vam pokvarim celo knjigo. Dejala bom le: velik preobrat, ki zgodbo postavi na glavo in nas spodbudi, da dotedanje dogajanje ponovno premislimo.

Zelo na hitro bi omenila še film, ki je z svojimi 149 min dolžine zaključena celota. Seveda je dogajanje v primerjavi z knjigo skrajšano. A tudi tistega, ki pozna knjigo to ne zmoti. Dogajanje je namreč še vedno logično, koherentno in zaključeno v celoto. Menim, da so osebe res odlično odigrane.

Če primerjam knjigo z filmom, se mi zdi, da je Nickova končna odločitev v knjigi bolje utemeljena. Nasilni prizori (še posebej ultimativni prizor na koncu knjige) veliko bolj šokirajo v filmu. Zgradba in prikaz časovne perspektive je podana na enak način. Prav tako tudi v filmu zelo dobro pride do izraza notranji monolog obeh glavnih oseb.

Glede na to, da je bil to moj prvi prebrani triler, sem bila prijetno presenečena. Navdušila me je kompleksnost časovne gradnje dogajanja, kot tudi stopnjevanje napetosti. Tudi film je po mojem mnenju več kot le vreden ogleda. Tako pri knjigi kot pri filmu je pomembno natančno spremljanje dogajanja, saj je vsak še tako majhen podatek na koncu pomemben.

Kakšne so veš misli o knjigi in filmu? Imate kak predlog zame za naslednji dober triler, ki bi ga lahko vzela v roke?

Pina