Book haul #15: Ostani doma

Najbolje je, da tišino prekinem z nečim lahkim in enostavnim. Preden smo se vse zaprli v svoje domove, je do mene prišel še paket z novimi rabljenimi knjigami. Ko sem brskala po spletni strani ReBuy sem se zadrževala, saj že dolgo nisem kupovala knjig.

V januarju sem prebrala knjigo Za ožent (Curtis Sittenfeld), ki je nekakšna moderna adaptacija Prevzetnosti in pristranosti. Knjigo sem hitro prebrala, a name ni naredila pretiranega vtisa. Zato pa sem nato z veseljem ponovno prebrala Prevzetnost in pristranost Jane Austen. Sedaj imam namen pogledati BBC-jevo mini serijo iz leta 1995 ter film iz leta 2005. Potem pa pride na vrsto še knjiga Death Comes to Pemberley. O P. D. James sem slišala že veliko dobrega, zato upam, da mi bo knjiga vešč.

Ker je ReBuy nemška stran, sem izkoristila priložnost in izbrala še dve kriminalki Jörga Maurerja. Hochsaison (Vrhunec sezone) in Im Schnee wird nur dem Tod nicht kalt (V snegu le smrti ni mrzlo) sta obe iz serije Alpskih kriminalk.

Call the Midwife je prvi del trilogije, v kateri Jennifer Worth pripoveduje svojo življenjsko zgodbo babice v Londonu v 50. letih prejšnjega stoletja. Po knjižni predlogi je bila posneta tudi uspešna televizijska serija.

Knjigo The Circle (Dave Eggers) sem izbrala, ker je bila na mojem seznamu knjig, ki bi jih rada prebrala in sem ji slučajno našla med knjigami na razprodaji. Pred mano jo je imel nekdo, ki se je verjetno učil angleškega jezika, sej je besede označene in prevedene, a me to ne moti.

The Flatshare (Love to Share – Liebe ist die halbe Miete) avtorice Beth O'Leary sem v zadnjem času pogosto opazila med priporočili na YouTubu. Ko sem jo našla v spletni trgovini, sem se zalo razveselila in jo takoj ob prihodu paketa vzela v roke. Knjigo sem že dokončala. Svoje mnenje pa vam povem v naslednji objavi.

Kaj pa vi berete te dni?

Ostanite zdravi in doma,

Pina

Najboljše knjige leta 2018

Globoko smo že zakorakali v leto 2019 in v tej objavi bi se še enkrat hitro ozrla v leto 2018. Spodaj si lahko preberete katere knjige, so me v preteklem letu najbolj prepričale.

Michelle McNamara: I'll Be Gone in the Dark

Resnična zgodba o iskanju množičnega posiljevalca in morilca, ki je Kalifornijo držal v strahu dvajset let. Prav tako je to zgodba o neumornem raziskovanju ženske, ki je morala razkriti obraz storilca, saj je to edini način, da le ta izgubi vpliv na nas. Fascinantno branje zaradi katerega sem imela nočne more.

The Golden State Killer haunts their dreams. He's mined, their marriages. He's borrowed so deply inside their heads that they want to, or have to, believe that if they locked eyes with him, they'd know.

Tom Fletcher: The Christmasaurus

Mladinska božična zgodba o osamljenem fantu Williamu in edinemu dinozavru na zemlji pri bralcu hitro vzbudi praznično vzdušje. Čeprav je knjiga namenjena mlajšemu občinstvu, bo po mojem mnenju očarala vsakogar. V glasbeni izdaji je priložen še CD z glasbo iz muzikala, ki še dodatno obogati zgodbo.

»I believe this story is true. Therefore, it is true,« he said.
»But… how does that work?« questioned William desperat to know more. »If I've never seen something, how do I know it's real?«
»Ah, William! You've got it the wrong way round!« said Mr Trundle, smiling. »Believing has to come first. People who don't believe in things will never see those things. Believing in seeing.«

Anna Jones: A Modern Way to Eat

Kuharica polna zanimivih in slastnih vegetarijanskih receptov, ki sem jo res želela prebrati. Brez dvoma lahko rečem, da je trenutno najbolj uporabljena kuharica v našem gospodinjstvu.

J.K. Rowling, Jim Kay: Harry Potter and the Philosopher's Stone

Čeprav znam prvo poglavje skoraj na pamet, me je ta ilustrirana izdaja ponovno popeljala v magični svet. Če Kamna modrosti že dolgo nisi vzel v roke, je nova izdaja vedno primeren razlog.

»The truth.« Dumbledore sighed. »It is a beautiful and terrible thing, and should therefore be treated with great caution.« 

Giovanna Fletcher, Tom Fletcher: Eve of Man (Eve of Man Trilogy #1)

Po dolgem času me je navdušila distopija. Eve je prvo dekle, ki se po 16 letih rodi v svet, ki ga je človek s svojo dejavnostjo popolnoma uničil. Kakšne načrte imajo zanjo? Ali lahko reši človeštvo? Smer, v katero se obrne roman, me je presenetila. Komaj čakam naslednji del.

Naj hitro omenim še novo biografijo Robbija Williamsa Reveal (Chris Heath), ki me je presenetila in sem jo zelo hitro prebrala. V njej je opisano del Robbijevega življenja po tem, ko se je za nekaj let umaknil iz javnega življenja. Med drugim je osvetljena njegova depresija, samouničevalne navade in edinstven odnos, ki da imata z ženo.

Katera knjig, ki ste jo prebrali v letu 2018, vas je najbolj presenetila?

Prijeno branje,

Pina

Knjige in cilji 2019

Moj prvi cilj je uživati v branju dobrih knjig. Upam, da bo moje branje bolj gladko teklo kot v preteklem letu. Morda mi uspe letos doseči cilj in prebrati 35 knjig.

Za navdih sem si izbrala 5 knjig iz moje knjižne omare in 5 iz knjižnice.

Knjige iz moje knjižne omare:

Anna Jones: A Modern Way to Cook (2015)

Michelle Obama: Becoming (2018)

J.K. Rowling: Dvorana skrivnosti (Harry Potter #2; 1998) – ponovno prebrala

Diana Gabaldon: Drums of Autumn (Outlander #4; 1996)

Philip Pullman: La Belle Sauvage (The Book of Dust #1; 2017)

Knjige iz knjižnice:

Tomi Adeyemi: Otroci krvi in kosti (Legacy of Orisha #1; 2018)

Hannah Kent: Burial Rites (2013)

Neil Gaiman: Nordijska mitologija (2017)

George Orwell: 1984 (1949)

Philip G. Zimbardo: The Lucifer Effect (2007)

Kakšni so pa vaši cilji?

Prijetno branje,

Pina

Michelle McNamara: I'll Be Gone in the Dark

Srh vzbujajoča resnična zgodba o iskanju zamaskiranega posiljevalca in morilca, zaradi katerega Kalifornija ni poznala miru.

Avtor: Michelle McNamara

Naslov: I'll Be Gone in the Dark

Leto izdaje: 2018

Založba: HarperCollins Publishing

Št. strani: 328

ISBN: 978-0-571-34514-4

Žanr: True Crime

Goodreads

Naj začnem s tem, da povem, da redko berem kriminalke in nikoli grozljivk. Ne vem, katero kombinacijo števil moram izbrati, da na televiziji najdem kanal z „true crime“ zgodbami. Moj edini kontakt z njimi je podcast, ki se imenuje My Favorite Murder, v katerem si dve prijateljici Karen in Georgia tedensko pripovedujeta zgodbe o nerešenih ali rešenih primerih. To počneta na okusno komičen način. Če sem odkrita, sem kar malo obsedena z temi podcastom. Tu sem se tudi prvič srečala z serijskim morilcem in posiljevelcem, ki mu je Michelle McNamara nadela nadimek Gloden Satate Killer.

Michelle McNamera je bila ameriška scenaristka malo obsedena z nerešenimi primeri, o katerih je pisala na blogu True Crime Diary. Leta je posvetila iskanju moškega, ki je med 70ih in 80it vlamljal in posilil več kot 50 žensk. V tem času je bil poznan pod imenom East Area Repist (EAR). Nato je za svoje tarče začel izbirati pare. Moškega je zvezal, žensko posilil. S časoma je posilstvu sledil umor. Poznan je bil pod psevdonimom Original Night Stalker (ONS).

I need to see his face.
He loses his power when we know his face. (str. 46)

To zakomlicirano, težko in bolečo zgodbo je težko povzeli v le nekaj stavkih. A Michellina knjiga se ukvarja z moškim, ki mu sama nadela psevdonim Golden State Killer in tako javnost ponovno opozori na serijo nerešenih zločinov.

Pripoved je prežeta z osebnimi motivi in zgodbami. Slikovito pripovedovanje nam da občutek za čas, kraj in splošno vzdušje v skupnosti po katerih je pustošil storilec. Nekateri deli so opisani skozi oči žrtve ali preiskovalca. Spet drugi skozi oči avtorice. Tako izvemo njene osebne vzgibe za raziskovanje, pristope in vpliv, ki jih ima zamaskiran storilec nanjo. Pripoved ni podana v kronološkem zaporedju.

Ker je Michelle tragično preminila 2016, sta knjigo iz zapiskov in člankov dokončala njen mož Patton Oswald in Paul Haynes. Zato se način pisanja v določenih delih razlikuje. Deli knjige, ki so povzeti po njenih člankih ali sestavljeni iz osnutkov, so kot taki označeni. Le ugibamo lahko, kakšna bi bila knjiga kot celota, če bi jo Michelle lahko dokončala sama.

Primer Golden State Killer dobro prikaže razvoj znanosti in metod raziskovana. Spoznanje, da za vsemi zločini stoji en storilec, je omogočila in potrdila šele DNA analiza. Pripis vseh teh zločinov Josephu Jamesu DeAngelu aprila 2018 pa uporaba spletnih DNA baz, ki je povezana z mnogimi razpravami.

There's always a question of what to call an unknown perpetrator in police reports. The choice is often „the suspect“, occasionally „the offender“, or sometimes simply „the man“. Whoever wrote the Danville reports elected to use a term that was stark and unambiguous in its charge, its tone of reproach as if a finger were pointing from the very page. The term affected me the moment I read it. It became my privet shorthand for the EAR, the simple term I returned to when I lay awake at three a.m. cycling through a hoarder's collection of murky half clues in indistinct facial features. I admired the plainness of its unblinking claim.
The responsible. (str. 226)

Knjigo sem brala le podnevi, če je bilo le mogoče v prisotnosti druge osebe in moram priznati, da sem se prepotena prebudila iz sanj mesec po tem, ko sem knjigo dokončala. Sanjala sem, da me opazuje izza kavča sredi noči, ko sem zaspala na kavču osvetljena z televizijsko svetlobo.

Ali ste že zbrali pogum in prebrali knjigo I'll Be Gone in the Dark? Kakšno je vaše mnenje?

Prijetno branje,

Pina

Knjige leta 2018 – malo statistike

Za leto 2018 si nisem postavljala bralnih ciljev ali izzivov. Edini cilj, ki sem si ga postavila, je bil prebrati 35 knjig. Cilja nisem dosegla, a se s tem res ne obremenjujem. Vesela sem, da sem sploh kaj prebrala in nekako se mi 33 prebranih knjig zdi veliko.

Zanimivo se mi zdi malo pogledati v statistiko. Poglejmo.

Prebrala sem 29 fizičnih in 4 knjige v elektronski obliki.

Med prebranimi knjigami je bilo 19 literarnih in 14 neliterarnih. Kot sem napisala že v prejšnji objavi, me v preteklem letu literarna dela nekako niso pritegnila. Kar konec koncev ni nekaj slabega, a jih pogrešam.

23 jih je bilo v angleškem jeziku, 5 v nemščini in 5 v slovenščini. Zanimivo je razmisliti, zakaj je temu tako. Mislim, da v nemščini preberem manj knjig, saj ne študiram več in knjig za domače branje ni več na mojem bralnem seznamu. Rada bi prebrala več knjig v nemškem jeziku, da ne zgubim stika z jezikom. Ker se prevedenim delom izogibam, bom verjetno posegla po knjiga, ki so bile napisane v nemškem jeziku. Angleščina prevladuje, ker posegam po knjigah, ki niso prevedene.

Ker sem bila v nekakšni črni luknji, sem posegla po nekaj svojih najljubših knjigah in jih ponovno prebrala. Takih je bilo 5, 28 knjig pa sem prebrala prvič

Prebrala sem 28 knjig iz svoje knjižne omare, 5 je bilo izposojenih. Ob teh številkah imam dve misli. Vesela sem, da bere knjige, ki jih imam. Kar na žalost ne pomeni, da se moj kup neprebranih knjig manjša. Trend je ravno obraten. Hkrati me žalosti, da v knjižnico ne zahajam več tako pogosto oziroma si izposojam večinoma DVDje. Opazila sem, da knjige iz knjižnice preberem pogosteje, če si izposodim le eno.

Ker lani skoraj nisem pisala o knjigah, se podaj seznam prebranih knjig v letu 2018. Če vas katera zanima, me vprašajte po njej. O nekaterih se bom še razpisala.

Ava Miles: The Billionaire's Gamble (serija Dare Valley Meets Paris #1). 2015.

Tom Fletcher, Danny Jones, Harry Judd, Dougie Poynter: McFly – Unsaid Things…Our Story. 2012.

Lorna Hill: Sanje o baletni šoli (serija Sadler's Wells #1). 1950 – ponovno prebrala.

Lucinda Riley: Das Mädchen auf den Klippen (The Girl on theCliff). 2011.

Muriel Romana: Beneška karavana (serija Marco Polo #1). 2001.

Harper Lin: Cappuccinos, Cupcakes and a Corpse (serija Cape Bay Cafe Mystery #1). 2015

Sarah Clelland: The National Trust Book of Scones. 2017

Mikael Holmberg: 26. november – Four stories from the Norwegian Holocaust. 2010

Elizabeth Craft, Shea Olsen: Cvet (Flower). 2016.

Chris :Wooding: Broken Sky #2. 1999 – ponovno prebrala.

Chris :Wooding: Broken Sky #3. 1999 – ponovno prebrala.

Chris :Wooding: Broken Sky #4. 1999 – ponovno prebrala.

Conrad Lerchenfeldt: Helene Fischer. 2014.

Lori Bringhton: The Mind Readers (serija Mind Readers #1). 2010.

Andris Bear: Angel Unborn (serija Deadly Sins #1). 2012.

Chris Heath: Reveal: Robbie Williams. 2017.

Saondrine Mirza, Le Duo: Top 40: People of Peace. 2018.

Giovanna Fletcher, Tom Fletcher: Eve of Man (serija Eve of Man Trilogy #1). 2018.

John Tiffany, Jack Thorne, J.K. Rowling: Harry Potter and the Cursed Child: Part One and Two (serija Harry Potter #8). 2016.

J.K Rowling, Jim Kay (ilustrator): Harry Potter and the Philosopher's Stone (serija Harry Potter #1). 1997 – ponovno prebrala.

Thomas de Quincay: On Murder Considered as One of the Fine Arts. 1827.

Giovanna Fletcher: Deram a Little Dream (serijar Dream a Little Dream). 2015.

Mara L. Pratt: Legends of Norseland. 2015.

Stepen Roche, Peter Cossins: Born to Ride. 2012.

Michelle McNamara: I'll Be Gone in the Dark. 2018.

Anna Jones: A Modern Way to Eat: Over 200 Satisfying, Everyday Vegetarian Recipes (That Will Make You Feel Amazing). 2014.

J.K. Rowling: Zelo dobro življenje (Very Good Lives). 2015.

Jeanne Willis, Briony May Smith (ilustrator): Stardust. 2018.

Jody Revenson: Movie-Making News: The Stories Behind the Magic. 2018.

Jess De Boer: The Elephant and the Bees. 2016.

Nicholas Clayton: A Butler's Guide to Table Manners. 2007.

Tom Fletcher: The Christmasaurus. 2016.

Gordon Ramsay: Ultimate Home Cooking. 2013.

Koliko knjig ste prebrali v letu 2018?

Prijetno branje,

Pina

Kje sem bila oziroma zakaj je blog sameval?

Doma, v službi in malo naokoli. Za štedilnikom, v naravi ali pred šivalnim strojem.

V začetku preteklega leta sem zamenjala službo. Lahko bi rekla, da sem prvič v svojem odraslem življenju dobila pravo zaposlitev. Sedaj, ko bo počasi minilo leto, lahko rečem, da se znajdem, a je na koncu dneva še vedno včasih prisotna nervoza, da česa nisem naredila ali pa razmišljam, kaj vse me naslednji teden čaka. Moji možgani se ne umirijo in zdi se mi, da se ob branju težje sprostim. Pogosto se zalotim, da ne vem, kaj berem. Morda je to razlog, da se je moje branje v preteklem letu nekako ustavilo. Pogosto sem pogledala v smeri knjižne omare, a iz nje nisem vzela knjige. Od prve do zadnje strani sem brala kuharske knjige, pa biografije ali pa druga neleposlovna dela. Včasih me je moja izbira knjige, naredila žalostno, saj sem pogrešala tisti občutek zatopljenosti v knjigo, ki te popolnoma prevzame.

Danes sem videla Ninino objavo na blogu gospodična knjiga z naslovom »Seznam slovenskih knjižnih blogarjev« in na seznamu zagledala tudi ime tega bloga. Bila sem presenečena, saj se je na mojem blogi že nabral debel sloj prahu. Mrk v mojih bralnih navadah je doprinesel k neaktivnosti. Vedno ko sem odprla dokument za pisanje, sem strmela v utripajočo črtico. Nekako mi ni šlo. Ko sem novembra prebrala knjigo I'll be gone in the dark (Michelle McNamara), sem po dolgem času začutila željo, da bi lahko svoje navdušenje z nekom delila. A sem zopet obsedela pred tisto utripajočo črtico. Danes pa ja ta sestavek kar bruhnil iz mene.

Mislim, da sem spet dobila voljo do branja in željo po deljenju le ta ga z vami. V preteklem letu sem se naučila nekaj o tiskanju knjig, o FSC knjigah in ISBNjih. Bi vas to zanimalo? Zanima me tudi, katera je tista prava knjiga, ki vas je že rešila iz črne luknje, ko niste dosti brali?

Prosim, ne se ustrašiti in deliti svojih misli v komentarjih, saj me vsak komentar razveseli in predstavlja spodbudo. Sledite mi lahko tudi na Facebook strani (link). Če se dalj časa ne javim, me pa kar ruknite.

Želim vam branja polno srečno in uspešno leto 2019.

Pina

Sarah Clelland: The National Trust Book of Scones: 50 Delicious Recipes and Some Curious Crumbs of History

Ko gresta zgodovina in slastno pecivo z roko v roki.

Avtor: Sarah Clelland

Naslov: The National Trust Book of Scones: 50 Delicious Recipes and Some Curious Crumbs of History

Leto izdaje: 2017

Založba: National Trust Books

Št. strani: 128

ISBN: 9781909881938

Žanr: kulinarika, potopis

Goodreads

Ko je Sarah Clelland dopolnila 39 let, se je včlanila v National trust. National trust je konzervacijska organizacija v Angliji, Wellsu in na Severnem Irskem, ki ohranja in varuje zgodovinske kraje in prostore. Ustanovljena je bila leta 1895. Sarah se je odločila, da bo obiskovala kraje, ki so pod njihovo zaščito in povsod poizkusila tudi njihove čajne kolačke imenovane „scone“. O tem je začela pisati blog in s časoma je iz tega nastala knjiga.

V tej knjigi najdemo 50 krajev in 50 receptov, vedno eden poleg drugega. To je morda malo neobičajna knjiga za branje od prve do zadnje strani, a ravno to sem naredila in ob tem zelo uživala. Recepti niso opremljeni z slikami in kraji ne z fotografijami, zato je potrebno uporabiti malo domišljije ali pa strica googla, ki nam pokaže vse te prečudovite kraje. Na vsakih nekaj strani, sem na internetu pobrskala za fotografijami, ki so me res očarale.

Opisi znamenitosti so sestavljeni iz zgodovinskih dejstev. Tako avtorica vedno oriše pomembna zgodovinska dejstva, dogodke in ljudi, ki so povezani s krajem in kako so prišli pod okrilje organizacije National trust. Da pa so ti sestavki bolj zabavni, nam opiše tudi kakšno zanimivo zgodovinsko ali zabavno osebno anekdoto, ki bralca nasmeje. Tu se zelo dobro čuti avtoričina osebna nota, kar mi je bilo zalo všeč.

En recept sem tudi že preizkusila. Spekla sem „Cheese Scones“. Odlični so bili. Vsekakor bom v prihodnje zamesila še kakšne.

Knjiga vsebuje recepte in vsakemu, ki jo bo prelistal, se bodo začele cediti sline. Tako bo slej kot prej končala ta knjiga v kuhinji, kjer bo nadobuden pek probal listati po njej z rokami umazanimi od moke ali česa drugega. Želela bi si, da bi bila knjiga narejena iz papirja, ki bi bil malo bolj odporen na packe.

Ob branju sem zelo uživala. Knjiga je v meni vzbudila željo po peki in raziskovanju. Zelo verjetno je, da teh krajev ne bom nikoli obiskala, a morda pa enega ali dva vseeno kdaj uspem obiskati.

Če bi radi izvedeli več o dejavnostih, ki jih vodi National trust, obiščite njihovo stran https://www.nationaltrust.org.uk/ . Avtorici lahko sledile pri nadaljnjem raziskovanju kolačkov in Velike Britanije na blogu http://nationaltrustscones.blogspot.si/ .

Prijetno branje,
Pina

TV serija: The Good Place – 1. in 2. sezona

Kako so videti nebesa?

Igrajo: Kristen Bell, Ted Danson, William Jackson Harper, Jameela Jamil, D'Arcy Carden, Manny Jacinto

Ustvarjalci: Michael Schur

Jezik: angleščina

Premiera: 19. september 2016

Televizijska hiša: NBC

Št. sezone: 2

Št. epizod: 13, 13

Dolžina: ca. 22 min

Žanr: komedija, utopija

Že takoj v prvi epizodi izvemo, da je prišlo do napake in je Elenor po pomoti pristala v nebesih. V nebesih ima vsak človek svojo sorodno dušo. Elenorina je Chidi, ki se zaveže, da jo bo z učenjem filozofije naučil biti dober človek.

Večinoma spremljmo Eleonoro in Chidi ter drugi par Jasona in Tahani. Pomembno vlogo igra še arhitekt Michael ter robot Janet.

Ko sem začela gledati serijo, se mi je zdela zelo čudna in brez smisla. A sedaj, ko sem videla prvi dve sezoni, temu ni več tako. Serija je komična in se hkrati ukvarja z preučevanjem človeške narave. Le prepustiti se je potrebno njeni včasih že bizarni plati. Všeč mi je tudi, da me ta serija vedno znova preseneti. V dobrem smislu. Ko že mislim, da sem jo pogruntala, mi dokaže, da temu ni tako.

Tekom serije spremljamo razvoj glavnih oseb, čeprav so že mrtve. Spoznavamo jih preko anekdot, šal in pogledov v preteklost oseb. Vse to pa odpira vprašanja o morali in vrednotah ter da gledalcu snov za premislek. Zakaj je človek dober in zakaj slab? Ali se pri tako kompleksnih bitjih, kot je človek, sploh lahko dejanja razdeli le na dve skupini?

Po koncu prve sezone sem se vprašala, kam sploh lahko še gre zgodba. In zopet sem bila presenečena. Več vam raje ne vi povedala. Če ne bi radi vedeli preveč, si ne oglejte napovednika za drugo sezono.

The Good Place sem začela gledati, ker mi je všeč Kristen Bell. Nadaljevala pa sem, ker je to res drugačna serija, ki ne postane dolgočasna. Sedaj sem predvsem navdušena nad likom Michaela, ki ga igra Ted Danson.

Če vas je ta prispevek vsaj malo nagovorim, dajte seriji priložnost. Poglejte deli ali dva, saj je z vsako epizodo uživanje v njej boljše. Serija je bila tudi podaljšana za tretjo sezono.

Ali ste si že ogledali The Good Place? Kakšni so vaši vtisi?

Prijetno gledanje, 

Pina

Lucinda Riley: The Girl on the Cliff

Družinska saga o ljubezni, pogumu, človeški naravi in napakah.

Avtor: Lucinda Riley

Naslov: The Girl in the Cliff/Das Mädchen auf den Klippen

Prevajalec: Sonja Hauser

Leto izdaje: 2011/2012

Založba: Goldmann

Št. strani: 445

ISBN: 978-3-442-47789-0

Žanr: roman

Goodreads

Granie Rayn iz New Yorka pobegne nazaj na rodno Irsko. Nekega dne med sprehodom na vrhu klifa sreča deklico Auroro, za katero po spletu dogodkov začne skrbeti in jo takoj vzljubi. A zgodbi obeh družin že generacije povezuje skrivnost.

Usmerila je pogled na morje. Bilo je mirno, speča pošast, ki se lahko vsak trenutek prebudi in povzroči kaos.
Ko se je Grenie odpravila proti domu, je premišljevala, če to velja tudi za moškega, ki ga je pravkar spoznala.

V knjigi The Girl on the Cliff pravzaprav beremo o zgodbi dveh družin, ki sta že več generacij med seboj tesno prepleteni. Dele zgodb povezuje Aurorino pripovedovanje, ki je prav tako skrivnostno in polno namigov, kot pripoved drugih oseb. Pripovedovanje se deli na sedanjost in preteklost. Pripoveduje več oseb, a so njihovi glasovi lahko ločljivi in med seboj zelo raznoliki. Ker je zgodba polna preobratov in skrivnosti, bralec nikoli ne ve, kaj se bo zgodilo ter kaj se skriva v preteklosti. Kar nekaj preobratov in skrivnosti me je presenetilo in razžalostilo.

Po mojem mnenju to ni vesela zgodba s srečnim koncem. To je žalostna zgodba o usodi obeh družin, ki se zelo hitro odvija pred bralčevimi očmi. Je pa vsekakor zanimiva in nepredvidljiva. Presenetljivo mi je bil najbolj všeč del zgodbe, ki se dogaja malo pred, med ter po 1. svetovni vojni.

Začenjam razumeti, kako lahko iz bolečine črpamo moč in modrost, ter da prav tako spada k življenju, kot sreča in zadovoljstvo. Vse vsebuje naravno ravnovesje. Kako naj človek ve, , da je srečen, če včasih ni žalosten? In kako naj se počuti zdravega, če ni tu in tam bolan?

Zelo težko vam povem kaj več o tej knjigi, ne da bi razkrila preveč. Vsekakor jo je potrebo brati lepo po vrsti in ne polistati naprej. Če so vam všeč družinske sage, polne zapletov in skrivnosti, je to knjiga za vas. Če vas po koncu branja zanima še kaj o časovnem obdobju ali tematikah, ki jih zajema knjiga, je pisateljica na koncu sestavila še seznam literature.

Ali ste prebrali kakšno knjigo Lucinde Riley? Jaz imam na polici še The Lavender Garden.

Prijetno branje,

Pina

Opomba: Knjigo sem prebrala v nemškem jeziku. Navedeni citati jo moj prevod po nemškem prevodu.

Najboljše knjige leta 2017

Po knjigah, ki so me v preteklem letu razočarale, so na vrsto prišle še tiste res dobre knjige, ki mi kar ne gredo iz glave.

Knjige so navedene v vrstnem redu, v katerem sem jih prebrala.

Hannah Rothschild: The Improbability of Love

Leto sem začela z zanimiv knjigo, ki me je s svojim načinom pripovedovanja zelo pritegnila. V zgodbi se prepleta ljubezen, osebna rast, kulinarika, umetnost in temna skrivnost iz časa 2. svetovne vojne. Knjiga mi je bila všeč, saj vsebuje veliko več kot le ljubezensko zgodbo. Je tudi smešna ter hkrati nagovarja nekatere resen tematike. Pritegnila pa me je tudi zaradi kulinarike in umetnostne zgodovine, ki sta dve področji, ki ju imam neizmerno rada.

My future depends on people believing that I am worth something and need protecting. Art only survives by striking a chord in someone's heart and offering solace and reassurance.

Giovanna Fletcher: Happy Mum, Happy Baby

Nisem mama, a ta knjiga o materinstvu mi je bila zalo všeč in sem jo zelo hitro prebrala. Giovanna govori o svojih izkušnjah in se dotakne časa, še preden je prvič postala mama. Govori pa tudi o drugih temah, ki nanašajo tudi na tiste, ki niso starši. Tako piše o samopodobi, odnosu do telesa, prisotnosti in vplivu medijev. Avtorica poudarja, da ta knjiga ni priročnik za vzgojo, ampak naj vsak vzgaja po svojih občutkih in se ne ozira na druge. Le če bo mati srečna, bo srečen tudi otrok.

Our words affect others. We use them to strengthen or to belittle and crush. I know what I want mone to do.

Gordie Howe: Hr. Hockey

Rada spremljam hokej in to je bila prva biografija vezena na ta šport, ki sem jo prebrala. Gordijevo življenje je fascinantno in navdihujoče. Od življenja v revščini med in po drugi svetovni vojni, do izjemne profesionalne hokejske kariere, tekom katere je celo zaigral skupaj s sinovoma. Veliko lahko preberemo tudi o poteku hokejske igre in razvoju NHL lige, kar je zelo zanimivo. Življenjska zgodba Gordija Howa je zelo bogata in vredna branja.

First you learn to play, then you learn to win.

Elif Shafak: Three Daughters of Eve

To je moja najljubša knjiga, ki sem jo prebrala v letu 2017. S svojo tematiko in načinom pisanja se mi zdi preprosto enkratna in priporočila bi jo vsakomur. Knjiga se spopada z mnogimi danes pomembnimi tematikami: obstojem Boga, odnosom med zahodnim in vzhodnim svetom, močjo prve ljubezni, starševskimi odnosi... Najprej sem si izvod knjige izposodila v knjižnici. Ker me je tako zelo navdušila, sem si kasneje kupila svoj izvod. To se ne zgodi pogosto, kar veliko pove o tej knjigi.

Early on she learned that there was no fight more hurtful than a family fight and no family fight more hurtful than one over God.

Sarah J. Maas: A Court of Thorns and Roses; A Court of Mist and Fury; A Court of Wingsand Ruin

Ta serija je postala moja nova obsesija. Potegnila me je vas in me navdušila. Vsak del je nekaj posebnega. Med tem, ko se zgodba razvija, spoznamo vedno več karakterjev in njihovih zgodb, zgodovino sveta ter ustroj sveta. Glavne junake sem vzljubila in se nanje navezala. Všeč mi je, da so ženski liki močni, se razvijajo, a imajo tudi svoje napake. Komaj čakam, da v prihodnjih delih izvem še več o drugih osebah, ne le glavnih junakih. Žal bom na to morala še kar malo počakati.

„I will say this once – and only once,“ Rhysand purred, stalking to the map on the wall, „You can be a pawn, be someone's reward, and spend the rest of your immortal life bowing and scraping and pretending you're less than him, that Ianthe, than any of us“... „Or“ he plowed ahead, „you're got another choice. You can master whatever power we gave you, and make it count.“

Katera je bila najboljša knjiga, ki ste jo prebrali v letu 2017? Komaj čakam, da najdem še kakšno odlično knjigo.

Prijetno branje,

Pina

Sarah J. Maas: A Court of Thorns and Roses (serija)

Ta sestavek bo slavospev prvim trem delom serije A Court of Throns and Roses, ki me je v preteklem letu zelo navdušila.

A Court of Thorns and Roses (2015)

Feyre v gozdu ubije volka. Ko vrata majhne razmajane koče podre velik strašen volk, mora Feyre odslužiti kazen, saj je ubila vilina. Vse stare pripovedke so resnične. Kako se bo preprosto dekle, ki je polno dvomov o sebi, znašlo, med na prvi pogled popolnimi bitji. Ali ji bo uspelo zlomiti stari urok?

Here were the creatures of the blood-filled legents, the ones that slipped through the wall to torment and slaughter mortals. The ones I would have been glad to kill that day in the snowy woods.

A Court of Mist and Fury (2016)

V srditem spopadu za svoje življenje in življenje najdražjih, je Feyre izgubila del sebe. Sedaj se mora ponovno najti ter na novo prepoznati sovražnike in prijatelje. Ali bo zopet našla sebe ter rešila človeški svet pred propadom?

Be glade of your kuman heart, Feyre. Pity those who don't feel anything at all.

A Court of Wings and Ruin (2017)

Končna bitka z Hybrionom je pred nami. Kdo se bo postavil na katero stran ter kakšna bo cena uspeha?

“Only you can decide what breaks you, Cursebreaker."

V prvem delu sem opazila še največ pravljičnih elementov in vzporednic. V vsaki knjigi naletimo na veliko število novih nastopajočih, a so v zgodbo vpeljane na tak način, da sem si hitro zapomnila, kdo je kdo ter kakšno vlogo igra.

Z vsako knjigo sem se bolj poglobila in vzljubila magičen svet, v ustroj katerega, zaradi dobrega pisanja, nisem nikoli podvomila. Tudi glavne protagoniste sem zelo vzljubila. Všeč mi je, da niso enoplastni, da imajo svoje napake, zgodovino, ki jih zaznamuje in se tekom zgodbe razvijajo.

Ob izidu knjig, sem na Youtubu slišala veliko dobrega o tej seriji. Dokončno pa me je o njej prepričala Nejina objava na njenem blogu Pesem ptic. Tudi ti si jo preberi tukaj in se pridruži klubu oboževalk teh knjig.

Prvi dve knjigi sem prebrala neposredno eno za drugo. Tako se je zgodba obeh stkala v celoto, ker mi je zelo všeč. Tudi s tretjo knjigo nisem dolgo odlašala, saj nisem želela izgubiti zanimanja in povezanosti z protagonisti. Res sem vesela, da nisem odlašala, kot pri kaki drugi seriji. Sedaj pa nestrpno pričakujem naslednji del.

Nekako le zelo težko opišem, kako zelo so me te tri knjige pritegnile! Če si jih tudi ti prebral in so ti všeč, v komentarjih zapiši, kaj zakaj je temu tako.

Prijetno branje,

Pina

Knjige, ki so me leta 2017 razočarale

Tudi po končanem branju, sem na vse te knjige še vedno pogosto pomislila. Knjige, ki so me v letu 2017 razočarale, niso slabe knjige, le zame niso bile prave. To je moje osebno mnenje, zato se ne jezite preveč, če boste na tem kratkem seznamu naleteli na knjigo, ki vam je bila všeč.

Knjige so razvrščene po vrstnem redu, v katerem sem jih prebrala.

E.L. James: Fifty shades Darker; Fifty Shades Freed; Grey

S prijateljico sva v februarju šli v kino gledati film iz te serije in me je zanimalo, kaj se bo zgodilo naprej. Knjige sem tako hitro prebrala, a imela z njimi kar nekaj problemov. Predvsem so me motili odnosi med liki.

Emily Brontë: Viharni vrh (Wuthering Heights)

Knjigo sem si izposodila v knjižnici misleč, da je nekje pač potrebno začeti z branjem del sester Brontë. Sedaj vem, da bi bilo veliko bolj pametni najprej vzeti v roke kakšno drugo delo. Všeč mi je bila struktura knjige. Probleme sem imela predvsem pri zgodbi, ki se mi je zdela preprosto rečeno čudna in me ni pritegnila. Na začetku branja sem bila zmedena in dolgo nisem vedela, o čem govori knjiga.

Susan Elizabeth Phillips: The Great Escape

Pred leti sem kar požrla vse prevedene knjige te avtorice. Potem sem si kupila še nekaj angleških ter tudi te hitro prebrala. Na polici je osamljena ostala le še knjiga The Great Escape, ki pa mi žal ni bila tako všeč kot njena druga dela. Vsebina me nekako ni pretegnila. Bolj mi je bila všeč stranska zgodba, kot glavna.

Maeve Binchy: Hiša na Tari (Tara Road)

Ta družinska zgodba, ki se vrti okoli prebivalcev hiše na Tari, se mi je zdela zelo dolga. Pritegnil me je šele zadnji del, ko glavna junakinja odide v Ameriko. Nadvse všeč pa mi je bilo, da je dogajanje postavljeno na Irsko, saj mi je le ta zelo všeč. Več mojih misli si lahko preberete v tem prispevku.

Carrie Hope Fletcher: All That She Can See

Res sem si zelo želela, da bi mi bila ta knjiga všeč, saj mi je avtorica zelo všeč. A temu žel ni bilo tako. Knjiga ima definitivno svoje svetle plati. Ideja, da vsakega človeka spremljajo njegova čustva, se mi je zdela res dobra. A potem je za moj okus zgodba zavila v malo čudno smer. Moje razmišljanje o tej knjigi si lahko preberete tu.

Rupi Kaur: Med in mleko (Milk and honey)

Mogoče bo za nekatere zelo čudno, da se je ta zbirka poezije, ki je trenutno tudi pri nas zelo priljubljena, znašla na tem seznamu. Ideja in teme, ki jih pesnica nagovarja, so mi všeč, a sama izvedba in pesniška sredstva, ki se jih pri tem poslužuje, niso ravno zame. O svojem pogledu na to pesniško zbirko sem se razpisala tu.

Katera knjiga, ki ste jo prebrali v letu 2017, bi se uvrstila na vaš seznam knjiga, ki so vas razočarale?

Prijetno branje,

Pina

Hannah Glasse: Everlasting Syllabub and the Art of Carving

Zelo rada kuham in dobro jem. Rada bi bolje razumela tradicijo in zgodovino kulinarike skozi čas po svetu. Zato sem si kupila tri majhne knjižice iz zbirke Great Food, ki je izšla pri Penguinu. Kateri sta še drugi dve, si lahko pogledate tu.

Avtor: Hannah Glasse

Naslove: Everlasting Syllabub and the Art of Carving

Leto izdaje: 2011 (1747)

Založba: Penguin Classics

Št. strani: 105

ISBEN: 978-0-241-951-95113-3

Žanr: kuharica

Goodreads

Hannah Glasse je živela med leti 1708 in 1780. Leta 1747 je prvič objavila knjigo The Art of Cookery Made Plain and Easy. To je bila najbolj priljubljena kuharska knjiga 18. stoletja. V Everlasting Syllabub and the Art of Carving so ponatisnjeni izbrani odlomki.

Že na začetku Glassova napiše, da je knjiga namenjena izboljšanju kuhinje vsaki gospodinji in služabnikom. Kuharica je zbirka receptov in napotkov, kako prepoznati različne sestavine in njihovo svežino.

I dare say, that every servant who can but read, will be capable of making a tolerable good cook, and those who have the least notion of Cookery cannot miss of being very good ones.

Najbolj zanimive so se mi zdele začetne strani, v katerih opisuje svoj namen pisanja takšne knjige. Zanimiv je tudi zadnje del, v katerem so opisana različna zdravila in produkti za osebno nego. Zanimiv se mi je zdel sestavek za zdrave lase. Tako produkti so dan danes zelo priljubljeni.

Mnogi recepti in opisi živil so se mi zdeli med seboj enaki. Da bi sploh ugotovila, o čem je govora, sem morala kar nekajkrat poseči po slovarju. Tako sem se naučila vsaj kaj novega. Mislim, da nikoli ne bom skuhala nič po tej knjigi, saj skoraj vsi recepti zahtevajo velike količine jajc, sladkorja ali masla, sama pa se takih receptov raje izogibam. To je definitivno vpliv sodobnega načina življenja. Najbolj koristen se mi je zdel prvi del knjige, v katerem so opisana različna živila, njihova uporaba ter kako prepoznamo njihovo svežino. To znanje je zelo koristno. Ta del bom morda še kdaj prebrala.

Knjižica je zanimiva že zaradi pogleda na sestavine in način kuhanja v 18. stoletju, ki se močno razlikuje od današnjega. V času, ko lahko produkte priročno dobimo na policah trgovine tekom celega leta, se sploh ne zavedamo več pomena sezonskih sestavin ter uporabe morda na prvi pogled ne najbolj lepih delov sestavin.

Everlasting Syllabub and the Art of Carving res ni najbolj napeto branje in zato sem to tanko knjižico brala skoraj dva meseca. Če tu in tam prebereš kakšno stran, je branje prav zanimivo.

Katera je tvoja najljubša kuharska knjiga?

Prijetno branje,

Pina

Rupi Kaur: Med in mleko

Pesniška zbirka Med in mleko je tudi pri nas dobila svoj prevod. Poizkusila sem s poezijo. Preberite moje vtise.

Avtor: Rupi Kaur

Naslov: Med in mleko (Milk and Honey)

Prevajalec: Frida Črmelj

Leto izdaje: 2015, 2017

Založba: Založba Mladinska knjiga

Št. strani: 204

ISBN: 978-961-01-4999-6

Žanr/Zvrst: Poezija

Goodreads

Zbirka je razdeljena na štiri dele: trpljenje, ljubezen, razhajanje in okrevanje. Že poimenovanja kažejo na tematike, ki jih zbirka nagovarja. Tako beremo o ljubezni, bolečini, razhodu, medčloveških odnosih, zlorabi, spolnosti, feminizmu...

Pesmi niso tradicionalne. Mnoge so zelo krate, bolj podobne povedim. Pogosto avtorica ni uporabila velikih začetnic in ločil, ko pa se jih poslužuje, ne sovpadajo z prelomom verza. Prav tako se ne poslužuje tradicionalnih pesniških sredstev. Avtorica je mnoge pesmi opremila s preprostimi ilustracijami, skicami.

ljubezen ni kruta
midva sva kruta
ljubezen ni igra
midva sva ljubezen
spremenila v igro

Tekom študija sem imela več stika z bolj tradicionalno obliko poezije in prvi samostojni poizkus branja pesniške zbirke je v meni vzbudil mešane občutke. Na faksu sem se s poezijo srečala pri nemški književnosti, kjer je bilo od mene pričakovano, da bom pesem po pravilih razčlenila in poiskala pogosto skriti pomen. Zato sem ob branju poezije še vedno imela občutek, da me nekdo ocenjuje in nisem bila čisto sproščena.

Rupi Kaur me je večkrat presenetila, šokirala in pripravila k temu, da sem med branjem dvignila obrvi. Hkrati pa me je s človeškimi temami, s katerimi se ukvarja občasno tudi nagovorila. Prav zato sedaj ne vem točno, kakšno je moje mnenje, a se malo bolj nagibam na ne preveč priljubljeno stran. No... lepo želim povedati, da mi ta pesniška zbirka, kljub priljubljenosti ni bila preveč všeč. Predvsem me je med branjem motilo pomanjkanje ritma ter lomljenje verza na "napačnem" mestu, zaradi česar moje branje ni bilo tekoče.

voda sem
dovolj nežna
da daje življenje
in dovolj močna
da ga utopi

Najboljše priporočilo, ki vam ga lahko dam je, da Med in mleko sami vzamete v roke in si ustvarite svoje mnenje. Potem pa le pridite nazaj sem in ga delite z mano, saj me res zanima, kaj si boste mislili.

Prijetno branje,

Pina

Charly Wegelius: Pomočnik

Iskrena izpoved profesionalnega kolesarja, ki se v svoji karieri ni nikoli povzpel na najvišjo stopničko.

Physically the domestique's role is to use his energy to protect that of his team leaders, with the aim of delivering him to the crucial moment of a race with as much energy left as possible. (str.73)

Avtor: Charly Wegelius, Tom Southam

Naslov: Pomočnik: vzponi in padci poklicnega kolesarja (Domestique: The True Life Ups and Downs of a Tour Pro)

Leto izdaje: 2013, 2016

Prevajalec: Jolanda Blokar

Založba: Ebury Press

Št. strani: 303

ISBN: 978-0-09-195094-1

Žanr: biografija

Goodreads

Veliko knjig lahko najdemo o izpovedi kolesarjev povezanimi z dopingom ter o tistih izjemnih posameznikih, ki jih bi morda prepoznali tudi tisti, ki tega športa ne spremljajo. A to ni ena izmed takih knjig. Knjiga Pomočnik govori o profesionalnem kolesarju, ki je celo svojo kariero garal za uspehe drugih. Bil je pomočnik oziroma domestique.

What it is like to be a great cycling champion, I will never know. What I can tell you is what it is to race bicycle for a living. The job of a professional cyclist is extraordinaty but the professional peloton is full of quite ordinary men just like me, who find themseelves at times exposed, and at times confused, by the profession that they work so hard to be a part of. (str. 7)

Knjigo je po Charlijevem pripovedovanju napisal Tom Southam, ki je bil nekaj časa tudi sam profesionalni kolesar. Ker mu resnica o tem športu ni bila všeč, je kmalu odnehal in postal pisatelj.

Ta knjiga me je bila všeč, saj se je razlikovala od drugih kolesarskih knjig. Tako kot vse takšne knjige, tudi Charly začne z opisom otroških let ter kako se je prvič usedel na kolo in nadaljuje z profesionalnimi začetki ter opiše svojo celotno kariero do konca. Všeč mi je bilo, da sem preko te knjige bolje spoznala kolesarski sistem v Veliki Britaniji in njegov razvoj do danes. Charly tudi izpostavi njegove šibke točke. Dobro je opisana tudi sprememba pomena tekmovanja za svojo državo na svetovnih prvenstvih.

V Pomočniku tako beremo predvsem o profesionalni poti vrhunskega kolesarskega pomočnika. Po mojem mnenju pa najbolj izstopa borba mladega človeka, ki išče svojo pot v težkem profesionalnem svetu. Zanimali so me različni odnosi, ki jih Charly stkal s kolegi tekom svoje kariere. Predvsem pa njegova godba v ospredje postavlja kolesarstvo kot skupinski šport, v katerem se lahko počutiš osamljenega. Prav tako razkriva manj glamurozne situacije na poti, ki jih gledalci pred tv ekrani in za ograjo ob progi nismo deležni.

My ability to „fit in“ became one of the qualities that made me most suitable to the job of a domestique, but ironically, by the time I came to finish my career it would be one of the things that I would grow to dislike most about myself. (str. 69)

V tej objavi le težko napišem, o vsem še govori knjiga, saj je kot Wegeliusovo življenje, polna vzponov in padcev ter vpogledov v zakulisje življenja športnika, ki ga včasih sistem pusti na cedilu in mora odrasti šele po koncu svoje športne kariere. Nadvse zanimivo in večplastno branje.

Knjiga je polna anekdot, ki so stkane v zanimivo celoto. Priporočam jo vsakemu kolesarskemu navdušencu.

Tokrat me res zanima, katere športe spremljate vi?

Prijetno branje,

Pina

Opomba: knjigo sem prebrala v angleškem jeziku.  

Book Haul #14: Predbožično razvajanje

Zopet sem dobila 10% popust pri spletni trgovini Book Depository, ki se mu nisem mogla upreti. Ne moram več zanikati, da kar čakam na ta popust, potem pa hitro kupim v naprej izbrane knjige. Tokrat sta bili dve zame in dve za očija, ki pa se bosta sčasoma znašli tudi v mojih rokah.

Lani sem ponovno prebrala trilogijo Njegova temna tvar Philipa Pullmana in se zopet zaljubila. Leto je izšla nova knjiga, postavljena pred dogajanje Zlatega kompasa. Knjiga nosi naslov The Book of Dust. Seveda sem to prelepo debelo knjigo morala imeti. Komaj čakam, da jo preberem.

Izbrala sem si tudi peto knjigo v seriji Outlander/Tujka Diane Gabaldon z naslovom The Fiery Cross. Prebrala sem prve tri knjige v seriji in četrte ne moram vzeti v roke, ne da bi vedela, da lahko nemudoma posežem po nadaljevanju. Več mojih misli o seriji si lahko preberete v objavi Outlande in jaz ter objavi Voyager.

Da nisem nakupovala le zase, sem naročila se dve kolesarski knjigi. Draft Animals: Living the Pro Cycling Dream Phila Gaimona govori o tem, kako je Phil po letih napora končno uresničil svoje sanje in postal profesionalen kolesar. V knjigi Born to Ride pa si lahko beremo o kolesarski legensi Stephenu Rochu.

Letos sem na Slovenskem knjižnem sejmu novembra nad knjigami le zavzdihovala ter si v glavi delal seznam knjig, ki si jih želim izposoditi v knjižnici. Z menoj je po ugodni ceni odšla le knjiga Roka Kušlana Slapovi. Komaj čakam, da se podam novim lepim dogodivščinam naproti.

Katere knjige se naj najprej lotim?

Prijetno branje,

Pina

Naomi Novik: Izruvana

Na koncu doline v visokem stolpu živi Zmaj, ki na vsakih sedem let v stolp vzame novo vaško dekle. Dolino obdaja začaran Gozd. Kdor stopi vanj, se nikoli več ne vrne.

Avtor: Naomi Novik

Naslov: Izruvana (Uprooted)

Prevajalec: Kaja Bucik Vavpetič

Leto izdaje: 2015, 2017

Založba: Mladinska knjiga

Št. strani: 519

ISBN: 978-961-01-4056-6

Žanr: fantazija, pravljica

Goodreads

Agneška je sedemnajst letno dekle, ki jo Zmaj na praznik žetve nepričakovano izbere in odpelje v stolp. V dolini in po celotnem kraljestvu se širi okužba Gozdu, ki s svojo zahrbtnostjo ne prizanese nikomur. Zakaj je Gozd zloben in ali bo Agneški in Zmaju uspelo zaustaviti njegovo širjenje?

Naš Zmaj nikoli ne poje deklet, ki jih vzame, pa čeprav zgodbe, ki jih pripovedujejo zunaj naše doline, pravijo drugače. (str. 5)

O tej knjigi sem ob njenem izidu v angleškem jeziku slišala veliko deljenih mnenj. Ko sem videla, da so jo prevedli, sem se takoj postavila v čakalno vrsto v knjižnici. Pred začetkom branja sem vedela le, da knjiga govori o čarovniku na koncu doline, ki na vsakih sedem let vzame dekle iz doline. To je bilo dosti, saj me je knjiga po prvih dveh straneh zelo pritegnila.

Zgodbo pripoveduje Agneška. Preko njenih oči doživimo odmaknjeno dolino in njene preproste prebivalce, skrivnostnega Zmaja in nevaren Gozd. V knjigi ne prevladuje dialog, ker ne upočasni branja. Ravno nasprotno. Zgodba se zaradi načina pripovedovanja, ki močno spominja na pravljice, bere hitro in tekoče. Le enkrat se mi je malo ustavilo. V branju sem najbolj uživala, če sem na enkrat prebrala malo večji del.

Glavna dva junaka se tekom zgodbe spremenita. Njuna karakterja in motivacije se lepo razkrijejo. Avtorica pa tudi razloži in pokaže njun proces odraščanja, ki je še posebej viden pri Agneški. Agneška ima šele 17 let in preden jo Zmaj izbere, živi brezskrbno otroško življenje. Teko zgodbe odraste, a ostane zvesta sama sebi. Odvisna je le od sebe in svoje volje.

Knjiga v ospredje postavlja temo človeške narave, njene spremenljivosti in naivnosti. Prepletena je tudi z pravljičnimi motivi. Najbolj izstopa motiv lepotice in zveri. V knjigi pomembno vlogo igra magija. Všeč mi je bilo, da je bila magija nekaj spremenljivega, ki je pri vsakemu čarovniku drugačna, lastna le njim.

Vsak dan, odkar smo prečili gore, sem pogrešala dolino. Korenine – imela je prav. V mojem srcu so bile korenine, zakopane tako globoko kot katera koli okužba. (str. 134)

Za lepo naslovnico se skriva lepa zgodba, ki je lahko izvrstno darilo v tem prazničnem času. Če imate radi pravljice, zmaje in fantastične elemente, mislim, da vam bo ta knjiga všeč. Poleg glavne junakinje so mi bili ravno ti elementi najbolj všeč.

Ali ste že prebrali Izruvano? Kaj si mislite o njen?

Prijetno branje,

Pina