J.K. Rowling: Magične živali

V kinih se že vrti istoimenski film in bil je že čas, da tudi jaz preberem to knjižico. 

 

Avtor: J.K. Rowling

Naslov: Newt Scamander: Fantastic Beasts & Where to Find Them

Leto izdaje: 2009

Založa: Bloomsbury Publishing

Št. strani: 123

ISBN: 978-1-4088-0301-1

Žanr: fantazija

Magične živali in kje jih najdemo je napisal Newt Scamander in pred nami je Harrijev učbenik. V predgovoru Newt pove, kako je napisal knjigo in kaj so magične živali. V nadaljevanju knjige sledi njihov enciklopedijski popis, ki je ponekod opremljen z ilustracijami.

V branju sem zelo uživala, saj me je knjiga spomnila, na obdobje, ko sem knjige Harrja Potterja kar požirala. Zelo mi je bil všeč uvod, v katerem je predstavljena kratka zgodovina ter definicija zveri. Pri magičnih živalih je nato opisan njihov izgled, kako nevarne so, kje jih najdemo ter nekaj njihovih lastnosti. Občasno ob opisu najdemo še ilustracijo.

Za branje te knjige je po mojem mnenju potrebno uporabiti predvsem domišljijo. Le tako si lahko pred oči prikličemo vsa ta zanimiva in slikovita bitja. Pri nekaterih gre seveda malce lažje, saj smo jih že videli v filmih o Harryju Potterju. Nekaj težav sem imela z imeni živali, a se vanje raj nisem poglabljala.

Najboljši del knjige so bili zapiski in čačkarije, ki sta jih v knjigi pustila Harry ter Ron. Le ti so me nasmejali in spomnili na nekatere odlomke iz nam vsem dobro znanih dogodivščin.

Magične živali so zelo lahko in zabavno branje, primerno za branje v enem kosu ali da le tu in tam malo polistamo po knjigi. Všeč mi je bilo, kako me je teh nekaj strani zopet povleklo v Harryjev svet. Sedaj komaj čakam, da vidim film. Potrudila sem se, da razen napovednikov nisem izvedela nič o zgodbi. Res komaj čakam!!

Imate morda najljubši magično žival? Moja je vsekakor zmaj.

Prijetno branje,

Pina

Kokosovi poljubčki obliti s čokolado

Kokosovi poljubčki obliki s čokolado so pri nas doma priljubljeni pri vseh. Verjetno bi jih pojedel še pes, če bi nekako prišel do njih. Danes bom z vami delila ta preprost, hiter ter za prste obliznit dober recept. 

Kokosovi poljubčki so sočni ter rahli. Preliv iz temne čokolade uravnoteži sladkost poljubčka. Zanje potrebuješ le 4 sestavine. Pri tem receptu pa mi je najbolj všeč, da se uporabi celo jajce in mi v hladilniku ne ostanejo rumenjaki.

Za malo več kot 40 kosov potrebuješ:

150g kristalnega sladkorja

175 kokosa

2 veliki jajci

100g temne čokolade (predlagam 75%)

• 
  
  

Pečico segrejemo na 200ºC.

Ločimo beljake od rumenjakov. Beljake penasto stepemo. Z rumenjaki penasto stepemo sladkor in nato vmešamo koks.

V kokosovo mešanico pazljivo vmešamo stepen beljak.

S pomočjo dveh čajnih žličk oblikujemo poljubčke. Da to lažje naredimo, žlici občasno pomočimo v vodo. Poljubčke razporedimo na pekač obložen s papirjem za peko. Malo bodo zrasti, a ne preveč, zato jih lahko razporedimo bližje eden drugemu.

V pečici naj se pečejo 10-12 min, da postanejo zlato-rjavkaste barve. Nato jih prestavite na rešetko, da se popolnoma ohladijo.

Na vodni kopeli raztopite čokolado. Nato poljubčke pomočite vanjo, lahko pa jih tudi popolnoma oblijete. Pustite, da se čokolada strdi in kokosovi poljubčki obliti s čokolado so pripravljeni.

Recept je res preprost, rezultat pa za prste oblizniti. V decembru jih bom zagotovo še enkrat spekla. Moji babi so zelo všeč in mislim, da jih bo letos dobila na Božič v dar celo škatlo.

Dober tek,

Pina

Book Haul #8: Slovenski knjižni sejem 2016

Za moj rojstni dan sva z mami letos šli na Slovenski knjižni sejem v Cankarjev dom. Ni boljšega občutka kot biti obkrožen s knjigami in ljudmi, ki jih imajo prav tako radi kot ti.

Moj namen ni bil pretirano zapravljati. V načrtu sem imela le nakup dveh točno določenih knjig. Ena od njiju je bila darilo. Mami mi je za rojstni dan kupila debelo knjigo s Šivanje. V njej Alison Smith predstavi vse, kar moraš vedeti, da si zašiješ karkoli ti pride na misel. Tega darila sem res vesela, saj je šivanje v zadnjem letu postal moj novi in zelo priljubljen hobi. Fascinira me in zaradi njega bolj cenim trud, ki je vložen v izdelavo oblačil. Če želite, da vam povem zakaj sem si izbrala prav to knjigo ter jo bolj temeljito predstavim, mi pustite komentar.

O prvi knjigi Kraljemorčevi trilogiji Ime vetra Patricka Rothfussa sem slišala same dobre stvari in že zelo dolgo jo želim prebrati. V knjižnici imajo le zelo veliko trdo vezavo. Ker je knjiga tudi zelo debela, sem se odločila, da si bom kupila žepno izdajo. Z veseljem bi se takoj lotila teh 750 strani, a žal nimam časa.

Pri Mladinski knjigi so imeli seveda akcijsko kombinacijo žepnih knjig. Druga žepnica označena z nalepko, je stala le 70% prvotne cene. Tako sva skupaj z mami izbrale knjigo švedskega avtorja Fredrika Bakmana Mož z imenom Ove. Predstavljam si, da bom med zadnjimi, ki jo bom prebrala.

Lani je založba Penguin izdala 80 majhnih črnih knjižnic Little Black Classics. Kot že ime pove so to majhne črne knjižice polne klasik. Z njimi se lahko bralec poda v svet klasik in ugotovi, kaj mu je všeč, ne da bi moral brati preveč debele knjige. Nekaj jih že imam na polici, tokrat pa sem s seboj vzela 9 novih:

• Thomas De Quincey: On Murder Considered as One of the Fine Arts (no. 04),
• Edgar Allan Poe: The Tell-Tale Heart (no. 31),
• Herman Melville: The Maldive Shark (no. 38),
• Elizabeth Gaskell: The Old Nurse's Story (no. 39),
• Nikolay Leskov: The Steel Flea (no. 40),
• Edith Wharton: The Reckoning (no. 48),
• Henry James: The Figure in the Carpet (no. 49),
• Brothers Grimm: The Robber Bridegroom (no. 68),
• Herdotus: The Madness of Cambyses (no. 78).
  
  
  

Pri teh majhnih knjižicah sta mi najbolj všeč citat iz besedila na prvi strani knjige ter en stavek ali dva, ki jo opisujeta na zadnji strani.

Ste bili letos na Slovenskem knjižnem sejmu in ali ste domov odnesli kako novo knjigo ali dve?

Prijetno branje,

Pina

Filmi, ki sem jih videla v oktobru 2016

Prišli smo že kar globoko v november in dnevi so bolj mrzli, temni in deževni. Ravno pravi čas, da se s čajem v roki, pokovko na kolenu in piškotom na dosegu roke (za posladek seveda) usedeš na kavč in se posvetiš filmu. Morda najdete v spodnjem seznamu filmov, ki sem jih pogledala v preteklem mesecu, tudi kaj zase.

1. Čudež na reki Hudson/Sully (2016)
   Ta film s sijajnim Tom Hankson sem videla v kinu. Filmov, posnetih po resničnih dogodkih, ki se posvečajo nesrečam, ponavadi ne maram, saj jih spremljam z občutkom tesnobe, kar mi res ni všeč. A ta film ni tak! Modra se še spomnite zasilnega pristanka potniškega letala januarja 2009 reki Hudson. To je glavna tema filma. A film se ukvarja predvsem z procesom odločitev, ki so vodile do pristanka, preiskavo le tega ter posledicami, ki jih je dogodek imel na pilota, njegovo družino ter kopilota. Predvsem ta vidik v medijih ni bil osvetljen. Film mi je bil res zelo všeč in bi ga priporočila vse. Predvsem mi je bil všeč proces pripovedovanja, ki je mešanica časa neposredno po pristanku (preiskave) ter pogledov v preteklost, ki nam razkrijejo usodni dan.
2. Razgibano življenje samskih/How to be single (2016)
   Ne hvala. Film se mi ni zdel niti smešen niti zabaven. Zgodba, ki naj bi govorila o tem, kako biti samski v New Yorku, je cela zmešnjava in me je spravila ob živce. Naj se glavna junakinja, če pri filmih z večimi zgodbami lahko govorimo o glavnih junakih, že odloči. Film sestoji predvsem iz seksa, popivanja in umazanih šal, ki so vedno enake in po mojem mnenju niso smešne.
3. Mr. Right: Morilec na belem konju/Mr. Right (2015)
   Očitno sem v septembru in oktobru gledala filme, v katerih igra Ana Kendrick. In ta je bil še slabši kot prejšnji. Veliko slabši, kar je za čuda celo mogoče. Film govori o malo čudni in v ljubezni obupani punci, ki nepričakovano najde svojega princa na belem konju (da uporabim metaforo iz slovenskega podnaslova filma), ki je plačan morilec, a se je odločil, da bo sedaj morila tiste, ki pri njemu naročijo umore. Je glavni moški lik čisto zmešan? In ali je ona prav tako nora, ker mu sledi? Vem, da so takšni filmi nerealistični, ampak ta gre že preko vseh meja.
4. Grace monaška/Grace of Monaco (2014)
   Ta zgodovinski film se odvija leta 1963, v času gospodarske krize in ko Monaku grozi, da ga bo ponovno zavzela Francija. Šest let po pravljični poroki, Hitchkock snubi monaško kneginjo, da bi se zopet vrnila v svet filma. Grace mora najti svojo identiteto in vlogo tako v svojem življenju kot v življenju Monačanov. Film gradi na ideji pravljice s srečnim koncem, ki pa po mojem mnenju ni realističen. Ob koncu takih filmov, se vedno vprašam, kaj je se je v resnici zgodilo in si želim vedeti še več. V tem primeru me je ta želja zmedla, saj naj bi konec filma „pravljičen“.
5. Škrlatni vrh/Crimson Peak (2015)
   Film je v moji knjižnici klasificiran kot grozljivka in jaz ne gledam grozljivk. Škrlatni vrh bi bolj označila kot gotsko navdihnjeno romanco. Ne vem, kaj naj si mislim o nasilni zgodbi naivnega mladega dekleta, ki bi rada postala pisateljica, a se zaljubi v skrivnostnega moža in mu po spletu usode, ki seveda ni splet usode, ampak premišljeno dejanje, sledi čez lužo in bogu za hrbet. Igra glavne igralke ni bil presežek. Mi je pa toliko bolj všeč lik Jessice Chastain. Kaj ste si o filmu mislili vi, če ste ga videli? Bi se lahko reklo, da je le dobra zabava?
6. Sicario: Onkraj zakona/Sicario (2015)
   Film me je predvsem zanimal, saj je bil nominiran za tri Oskarje. Ko sem ga gledala, sem bila zelo dolgo zmedena, saj nisem čisto razumela, o čem govori. Govori o idealistični FBI-jevi agentki Kate, ki jo izrabijo za to, da „raziskava“ proti mehiškemu kartelu deluje po predpisih na papirju. Film se mi je vlekel. Zgodba odpira mnoga politična vprašanja in vprašanja o tem, kaj je resnično in kaj skrito pred očmi javnosti. Vseeno to ni bil eden meni ljubših filmov.
7. Petletna zaroka/The Five-Year Long Engagement (2012)
   Zgodba govori o paru, ki se zaroči in se nikakor ne mora poročiti, saj vedno nekaj pride vmes. Nato se odtujita, razideta, živita po svoje in zopet najdeta pot eden k drugemu. Film se mi je vlekel. Morda zato, ker se mi za komedijo, ni zdel smešen. 
   Očka proti Fotru/Daddy's home (2015)
   Še ena Hollywoodska komedija, ki je občasno smešna. O zgodbi pa že tako naslov vse pove. Osrednja tema, biti očim, kaj to pomeni za otroke in dinamiko v družini ter odnos z biološkim očetom, je pomembna. A v tem primeru je le okvir za šale. Upam, da ne bodo posneli nadaljevanja.
8. An Ideal Husband (1999)
   Film je posnet po komediji Oscarja Wilda in po njegovem vzorcu tudi predvidljiv. Zelo podoben način snemanja in prikaza zgodbe kot pri The Importance of Being Ernst (2002). Luštna komedija
9. Ženska v zlatu/Woman in Gold (2015)
   Film temelji na resničnih zgodbi judovske družine, ki je živela na Dunaju in je imela v lasti nekaj Klimtovih slik, med drugim tudi Portret Adele Bloch-Bauer 1, znane tudi kot The Women in Gold. Dogajanje se odvija med letoma 2000 in 2006 z prepletenimi prizori iz druge svetovne vojne in prikazuje boj z sodnim sistemom za vrnitev umetniških del Mariji Altmann. Prepletanje časovnih obdobji mi je bilo všeč, saj prikazujejo za zgodbo pomembne dogodke, a tudi čustvovanja in težke življenjske zgodbe posameznikov ter daje napet element pripovedi. Film mi je bil zelo všeč. Prikazuje, kako se še danes spopadamo z posledicami druge svetovne vojne in problematizira lastništvo ukradenih slih. Seveda je film nagovoril tudi umetnostno zgodovinarko v mani.
10. Levi kroše/Southpaw (2015)
    Nisem si mislila, da mi bo ta film tako zelo všeč, kot mi je bil. Zgodba boksarja, ki mu umre žena in nato še zgubi skrbništvo nad hčerko, je zanimiva in napeta. Tekom filma gledalec začne sočustvovati z glavnim junakom in navijati zanj. Všeč mi je bila tudi glasbena podlaga filma. Film je dolg 2h in 4 min, a se mi ni vlekel. Priporočam tudi tistim, ki jih boks ne zanima.

No to bo končno vse. Najbolj bi priporočila Čudež na reku Hudson, Žensko v zlatu ter Levi kroše. V novembru bo seznam gledanih filmov velik krajši. Obljubim. A vseeno sem odprta za vaše predloge.

Kak zanimiv film vam želim,

Pina

Michal Viewegh: Učna ura ustvarjalnega pisanja

Ljubljana je bila leta 2010 svetovna prestolnica knjige. Ob tej priložnosti je v Študentski založbi izšlo nekaj knjig. Ta je ena izmed njih.

Avtor: Michal Viewegh

Naslov: Učna ura ustvarjalnega pisanja

Prevajalec: Anjuša Belehar, Jernej Juren

Leto izdaje: 2010 (2005)

Založba: Študentska založba

Št. strani: 83

ISBN: 978-961-242-280-6

Žant: Novela

Pisatelj Oskar v okviru seminarja ustvarjalnega pisanja sledi zgodbam petih učencev. Med tem osvetli svoje nazore o pisateljih, pisanju, odnosu do bralca in kritikih.

V kratkih osemintridesetih straneh se nam odpira marsikaj. Predzgodba, ki tvori okvir pripovedi,govori o tem, kako avtor izbere svoj navdih za zgodbo, ki jo imamo pred seboj in predstavi like avtorja, kritika in njegovo ljubico ter publicista. Ta del zgodbe, ki je napisan v drugem fondu, se prepleta preko celotne zgodbe. Potem je tu zgodba seminarja ustvarjalnega pisanja, ki zajema obdobje enega semestra, v katerem spoznamo osebne zgodbe nekaterih tečajnikov. Vse zgodbe se prepletajo med seboj na tak način, da včasih nisem vedela, koliko časa je že minilo. Pripovedovalec ni le avtor. Slišimo tudi glasove udeležencev seminarja in tako dobimo vpogled v njihovo čustvovanje in preteklost.

Že v epilogu avtor pove, da bo njegovo naslednje delo natančen popis dogajanja na seminarju. Tako svojo umetnost označi kot popis resnične stvarnosti. Kasneje doda, da mora biti literatura resnica iz tvojega življenja, ki pa jo napišeš na zanimiv način in se osredotočiš na podrobnosti, jih pretirano opišeš in malo prilagodiš. Pisanje je dobro, ko v bralcu vzbuja emocije. Avtor še doda, da tudi novinarji popisujejo resnično življenje, a so pri tem nepopolni in neverodostojni, saj ne povedo vsega. Nekateri imajo pisateljsko žilico, spet drugi ne. V tem vidim že stoletja dolgo prisotno mišljenje, da je ustvarjalnost dana od Boga ter da je umetnost le popis realnosti.

Celotna zgodba pa je okvir v katerem avtor razkriva svoje nazore o kreativnem pisanju, odnosu avtorja in bralca, poklicu literarnega kritika, itd. Pri tem se mnogokrat poslužuje citatov drugih znanih avtorjev, kot so S. King in C. Dickens. Zanimiva mi je zdela oznaka učiteljskega poklica kot „možnosti samovoljne manipulacije z ljudmi“.

Tu je nekaj citatov, ki sem si jih med branjem označila:

• Pisanje je borba za bralčevo pozornost. Prve strani predstavljajo ključni dvoboj, ki ga moramo dobiti.
• Branje je trenutek oddiha od človeškega boja. (Daniel Pennac)
• Beremo, ker hočemo vedeti, kako se z življenjem bojujejo drugi.
• Literatura je intimnost, ki nam manjka v življenju.
• Zaključki knjig so umetni. Vsaka človeška zgodba se konča šele s smrtjo.

Med branjem me je vleklo na dva konce. Včasih sem se počutila, kot da berem čtivo za šolo in med branjem ne smem spregledati nobene nianse, simbola ali manifestne izjave. Spet drugič me je zanimala le osebna zgodba junakov. Ne vem, kaj naj si mislim. Od kar sem prebrala to delo se v mislih po malem vračam k njem, a se pri tem počutim kot šolarka, ki ni brala dovolj pozorno in se spregledala sporočilo, ki bi ga mogla dojeti. Zdi se mi, da sem se med branjem preveč osredotočala na manifestarni del zgodbe in premalo na medosebne odnose in zgodbe posameznikov. Morda se je to zgodilo zato, ker je delo tako kratko in imam občutek, da za sočustvovanje z junaki in vpogled v njihovo življenje potrebujem malo več napisanega.

Delo je po mojem mnenju lahko zanimivo za tiste, ki radi kaj preberete o samem procesu pisanja in vlogi avtorja. Ter tudi za tiste, ki vsa zanimajo medčloveški odnosi. 83 strani pa tudi ni preveč, da se bi predolgo zadržali pri nečem, kar vas ne zanima.

Če se odločite knjigo prijeti v roke, bi me zelo zanimalo, kaj ste odnesli od nje. Morda sem pa res nekaj pomembnega spregledala.

Prijetno branje,

Pina

7 trikov za lepše čevlje

Sama svoje čevlje rada čim dlje časa ohranim v lepem stanju, da mi lahko dolgo in dobro služijo. Tako sem jim preteklo nedeljo posvetila cel dan brisanja, drgnjenja, natiranja z mažo, glancanja in poliranja. Moje celodnevno delo me je navdahnilo, da sedaj z vami delim svojih 7 trikov za lepe čevlje.

1. Trenutno so priljubljene superge in čevlji z bolj ali manj širokim gumastim podplatom, ki je snežno bel le kadar je čisto nov. Nič več! Mehka gobica in pralni prašek delata čudeže.
2. Notranjost in zunanjost čevlja lahko hitro obrišeš z otroškimi vlažilnimi robčki, ki ne vsebujejo alkohola in parfumov. Sama na tak način poleti skrbim za sandale in balerinke.
3. Bližajo se čedalje bolj mrzli del. Da te med čakanjem na avtobus ali sprehajanju po božičnem sejmu ne bi zeblo v noge, daj v čevelj topli vložek, ki je na spodnji strani izoliran s srebrno folijo in tako zadržuje toploto, na zgornji strani pa ima plast volne ali filca, ki prijetno greje. Ta trik mi super greje noge med zimskimi hokejskimi tekmami.
4. Da čevlji dolgo lepo dišijo, dam v čevelj tanek vložek, ki ne drsijo, so antibakterijski in preprečujejo neprijeten smrad v čevlju. Seveda le, če jih pridno menjaš. Osem parov osvežujočih vložkov za čevlje kupim v DM-ju. Pri nas sem za enkrat opazila le črne, a v tujini imajo tudi bele.
5. Če imaš malo več čevljev, si lahko poenostaviš brskanje po škatlah za pravim parom čevljev. Na zunanjo stran škatle prilepi fotografijo ali opis para, ki domuje v njej.
6. Moj predlog je, da po koncu sezone, ko čevlje pospraviš v škatlo ali odložiš na polico, poskrbiš zanje. Jih umiješ in namažeš, da jih boš nato, ko bo zopet napočil čas zanje le obul.
7. Čevljar zna marsikaj popraviti. Ko opaziš, da se je peta že čudno obrabila ali da podplat drsi, čevlje le nesi k čevljarju, preden padeš in si še kaj narediš. Pišem iz izkušenj, saj drugače ne kolenu ne bi imela grdega velikega temnega fleka, ki je ostal od velike in boleče hraste, saj sem poleti preveč hitela v službi v sandalih, ki so drseli. Ta teden pa mi je čevljar v življenje obudil par superg, ki so me začele pošteno žuliti, saj se je obrabilo blago na notranji strani pete. Res nisem vedela, da zna tudi to.

To je bilo torej nekaj mojih trikov, ki mi dobro služijo. Imaš še ti kakšnega? Deli ga z menoj v komentarjih.

Tople noge vam želim,

Pina

Filmi, ki sem jih videla v septembru 2016

Letos sem si zadala, da bi rada videla vsaj 50 filmov. Do sedaj mi gre kar dobro. Da bi lahko malo razglabljala o njih, sam se odločila, da bom na blogu začela z novo rubriko. Vsak začetek meseca, se bom malo razpisala o filmih, ki sem jih videla v preteklem mesecu. Pri tem se bom držala kronološkega reda, v katerem sem jih videla.

1. Zwischen Himmel und Hier (2014)
2. Mein ganzes halbes Jahr (2014)
   Dva nemška televizijska filma, posneta po zgodbi Cicilie Ahern. Nista nič posebnega. Le romantična zgodba postavljena na Irsko. Po tem ko sem letos obiskala Dublin, me vse zgodbe, ki so postavljene na Irsko še posebej privlačijo.
3. Na koncu mavrice/Love, Rosie (2014)
   Film je posnet po istoimenski knjigi. Ker knjige nisem prebrala, od napovednika filma pa je minila že cela večnost, nisem vedela, o čemu bo film govoril. A zgodba je v svojem bistvu zelo preprosta. Rosie in Alex sta že od otroštva najboljša prijatelja in na skrivaj zaljubljena drug v drugega. Žal tega ne povesta eden drugemu in tako spremljamo zaplete in skorajšnje srečne konce, dokler ga le ne dočakamo. Film mi (razen glavnega igralca Sama Claflina) ni bil pretirano všeč. Ne vem zakaj, me je neodločnost in nezmožnost komuniciranja med glavnima junakoma malo jezila.
4. Hčerka najboljšega prijatelja/The Oranges (2011)
   Že malo starejši film polen igralcev iz serij, ki so bili v letu snemanja zelo popularni. Film govori o dveh družinah, ki sta se že dolga leta blizu. Prihod dolgo odtujene hčere domov, je povod, da se obe družini morata spoprijeti s svojimi težavami. Zgodba se tako posveča raziskovanju meddružinskih odnosov, razumevanju samega sebe in osebni rasti. Film se je vlekel! Le to lahko rečem.
5. Hotel Transilvanija 2/Hotel Transylivania 2 (2015)
   Tako dobre risanke pa že dolgo ne. S sestro sva se na glas smejali. Všeč mi je bila zgodba, ki zopet v ospredje postavlja razlikovanje in sprejemanje osebe zaradi nje same.
6. Prava nota/Pitch Perfect (2012)
   Presenečena sem bila, da mi je bil film všeč. Tudi vici se mi niso zdeli preveč pol pasom. Uživala sem v petju in razvoju karakterjev. Takoj sem si želela pogledati nadaljevanje.
7. Prava nota 2/Pitch Prfect 2 (2015)
   Prvi film je imel svoj šarm, poseben naboj. Nadaljevanje je po mojem mnenju brez obojega. Novo dekle se mi zdi prisiljeno, prav tako kot ljubezenska zgodba (kolikor jo je pač ostalo) in rdeča nit. Nekaterih deklet si nisem niti zapomnila. Žal me ni nič zanimalo, ali bo pevska skupina obstala ali ne. Film je po mojem mnenju polen ponavljajočih se vicev.
8. Dojenček Bridget Jones/Bridget Jones Baby (2016)
   Prvi film ima svoj šarm. Drugi po mojem mnenju ni več tako dober. Tretji je s svojima dvema urama in tremi minutami trajanja naravnost dolg. Smejala sem se skupaj z preostalo dvorano žensk, a se ne spomnim več, čemu sem se smejala. Mislim, da je vidno, da Renee Zellweger dolgih šest let ni posnela filma, saj nam tekom celih dveh ur postreže z dvema obraznima izrazoma in enim ponavljajočim zvokom, kar me je res motilo. Colin Firth in Patrick Dempsey s kemijo, ki jo imata, po mojem mnenju rešujeta celotni film. Če si pozoren tudi opaziš, da v celotnem filmu skoraj ni minute brez glasbene podloge.
9. Ob tebi/Me Before you (2016)
   Z ogledom tega filma sem malo oklevala, saj mi je bila knjiga všeč. Vesela sem, da me ni razočaral. Zelo redko jočem med filmi. Tokrat me je ta film ganil do solz, kot pred tem že knjiga.
10. Brezčasna Adeline/The Age Of Adeline (2015)
    Film z magičnim, čeprav „znanstveno“ razloženim elementom. Adeline se po nesreči, v kateri umre in zopet oživi, neha starati. Tako v filmu spremljamo na pogled mlado žensko, ki nima normalnega življenja. Svojo skrivnost skriva, pravih prijateljev ali partnerja nima in svojo hčer mora videti spopasti se s starostjo. Čeprav ji je dana večna mladost, je Adeline tragična junakinja. Na Silvestrovo spozna Elliasa, ki ji spremeni življenje, povrne pogum in jo prisili, da se sooči s svojo preteklostjo. Film mi je bil všeč. Menim, da bi ta zgodva super delovala v obliki serije. Tako bi lahko v merzu spremljali njeno tekom različnih časovnih obdobji. Z vesljem bi si jo ogledala.

To so bili vsi moji filmi, ki sem jih videla v septembru. Nekako so vso malo bolj lahkotni filmi, saj sem v septembru rabila malo razvedrila. Kateri lahek, zabaven a dober film bi mi lahko priporočili?

Prijetno gledanje, Pina