Poišči buklo

četrtek, 12. oktober 2017

Carrie Hope Fletcher: All that she can see

Brez slabih občutkov ni dobrih in oboji nas delajo človeške.


Avtor: Carrie Hope Fletcher
Naslov: All that she can see
Leto izdaje: 2017
Založba: Sphere (Little, Brown Book Group)
Št. strani: 354
ISBN: 978-0-7515-6317-7
Žanr: sočasen roman, magični realizem

Cherry ima redek dar. Vidi vsa negativna čustva ljudi v obliki pošasti, ki se oklepajo svojih lastnikov. Oče jo je naučila umetnosti peke. Tako sedaj v svoji pekarni v majhnem obmorskem mestecu pomaga ljudem s posebnimi slaščicami polnimi pozitivnih čustev. Ko se med Cherry in Cheasom razvije nezdrava tekmovalnost, se bo svet za oba spremenil.

Zgodba govori o čustvih, dobrih in slabih, ki jih ljudje čutimo. Nekatera čustva postanejo naš stalni spremljevalce. Tako Cherry vedno spremlja Osamljenost, saj se že od otroštva zaradi svojega daru počuti drugačno in osamljeno. Všeč mi je bilo sporočilo knjige, da osebo naredijo človeško njegova čustva in da brez negativnih čustev ni pozitivnih.

She didn't know why but she had realised a long time ago that no matter where she opened up her bakeries, some kind of line was always drawn at the doorway, a line that no bad feeling could cross. Maybe it was because of all the goog feeling she+d contained inside her shop.


Knjiga je zaradi svoje fizične oblike z velikimi presledki in črkami zelo hitro berljiva. Tudi hitri potek dogajanja pripomore k temu.

Z dogajanjem sem imela nekaj problemov. Vedela sem, da to ne bo bila ljubezenska zgodba. S tem ni nič narobe. A ljubezni med glavnima junakoma kar nisem mogla verjeti. Saj po neki strani je logično, da sta se našli dve osamljeni duši, ki drug v drugem vidita svoje nasprotje, ki ju dopolnjuje, a se mi je vse skupaj zdelo prehitro.

„These things are never black and white. Feelings and friendships and relationships – they're complicated. Even when things are going well, it can still be so messy.“

Zgodba me je v zadnji tretjimi presenetila s svojo okrutnostjo in brutalnostjo. Nekako, zaradi prvega dela zgodbe in nežne ter domišljije polne naslovnice, tega nisem pričakovala. S tem delom sem tudi na vsebinski ravni imela težave, saj se mi je zdelo, kot da berem neko drugo knjigo. Ob koncu sem pa samo dvignila svojo (že zelo zaspano) obrv in si milila „a to je sedaj to?“.

Na tej knjigi se še ni nabral prah, saj sem jo dobila šele nedavno. Ker mi je avtorica Carri Hope Fletcher zelo simpatična, pozitivna in zanimiva mlada ženska, ki jo redno spremljam na Instagramu in Youtubu, sem se odločila, da bom pohitela z branjem te knjige. Zelo sem si želela, da bi mi bila knjiga všeč, a žal temu ni bilo tako. Preden sem začela brati knjigo, nisem dobro vedela, o čem govori. Da bo govora o peki in občutkih se mi je dozdevalo. A se mislila, da zgodba ne bo zavila v tako zelo nenavadno smer.

Res ne bi rada izdala preveč ali vas odvrnila od knjige, to je konec koncev samo moje mnenje. Zgodba me je morda presenetila. Ideja zgodbe in njeno sporočilo sta mi všeč. Dajte ji priložnost, saj me zanima, kakšno je vaše mnenje. Ali pa poiščite Carrie na socialnih omrežjih. Zagotavljam vam, da vam ne bo žal.

Katera je vaša najljubša torta? Jaz vedno naročim Sacher torto.

Prijetno branje, 
Pina


2 komentarja:

  1. Sploh se ne morem nagledati tele prekrasne naslovnice - nenavadna, svetleča, zanimiva! Super si napisala tale review in čeprav knjige nisem prebrala nimam občutka, da si mi kaj spoilala :) Zmotno pa misliš, da nas lahko kar tako odvrneš od branja, pravzaprav si meni knjigo približala in mogoče se je tudi sama lotim :D

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Naslovnica je res lepa :) Včasih mi je malo težko napisati ne tako pozitivno mnenje, a se mi vseeno zdi prav, da tudi to napišem. Hvala za povratno informacijo :D

      Izbriši