Ko sem se
nedavno sprehajala po Postojnski jami, sem se spomnila na pravljico,
ki sem je letos prebrala in pustila svoji domišljiji prosto pot.
Avtor: George MacDonald
Naslov: The Princess and the Goblin
Leto: 1872; 2012
Založba: Amazon Medium EU
Št. strani: 273
Žanr: pravljica
Mala princesa Irena živi odmaknjeno življenje ob vznožju gore,
kjer je skrita pred svetom in predvsem pred goblini. Kot se za majhno
deklico spodobi je radovedna. Kot pa princesi priteče je pogumna in
odkritosrčna. Radovedna princeska odkrije stopnišče, ki
jo popelje do zanimivega odkritja. Pogumni mladi rudar Curdie nekega
večera sliši grozni načrt, ki ga načrtujejo goblini.
Nurse, dear, everybody can't be as beautifoul as every other body, you know.
Pravljico o princesi in goblinu lahko na Amazonu za kindlovo
aplikacijo najdete brezplačno. Da se izognete brskanju, kliknite tu.
V moji glavi je zgodbo pripovedoval moški glas. Zgodba je podana iz
Irenine in Curdijeve perspektive. Pravljica je tako zabavna kot tudi
poučna in napeta. Princesa je zelo zanimiv otrok. Večkrat tekom
zgodbe so njene karakteristike pripisane dejstvu, da je princesa.
Irena zato ne more lagati.
We are all very anxious to be understood, and it is very hard not to be. But there is one thing mush more necessary... to understand other people.
Všeč mi je bila dinamika med obema otrokoma ter njuna iskrenost.
Oba imata pozitivne in negativne lastnosti ter hkrati odraščata ter
se razvijata. Najbolj mi je bil všeč pogum, predanost in vera mlade
princese.
Tudi narava goblinov, njihov razvoj in razlogi za njihovo mržnjo do
ljudi so v zgodbi lepo podani. Svet v katerem se pravljica odvija je
hitro in učinkovito prikazan.
Upam, da si bom kmalu vzela čas in pogledala animeran film iz leta
1991. Prav tako nameravam kmalu prebrati nadaljevanje pravljice z
naslovom The Princess and Curdie,
ki ji tudi brezplačno dostopna na na amazonu.
The Princess and the Goblin
priporočam v branje, saj je napeta in zanimiva pravljica, ki pa ni
le za otroška ušesa.
Včasih kraji, na katerih se nahajam vzpodbudijo mojo domišljijo in
me spomnijo na knjigo, ki sem jo prebrala. V Postojnski jami sem bila
že kot otrok, a se razen vlakca ničesar ne spomnim. Zgleda da je
vožnja z rumenim vlakcem tako razburljivo doživetje, da se mi je
dobro vtisnilo v spomin. Obisk jame me je tokrat navdal z čudenjem,
spoštovanjem in občutkom majhnosti. Postojnska jama je res
prečudovita, o njej bi rada izvedela še več. V njej bi lahko
preživela veliko več časa, še posebaj v manjši in bolj mirni
skupini.
Kdaj ste bili zadnjič v Postojnski jami?
Prijetno pranje,
Pina
Ni komentarjev:
Objavite komentar