Philippa Gregory: Bela kraljica

Zgodba o ljubezni in vojni za prestol bralca popelje na angleški dvor, kjer so sanje o miru umrle zaradi izdajstva in častihlepnosti.

Avtor: Philippa Gregory

Naslov: The White Queen (The Plantagent and Tudor Novels #2).

Prevajalec: Barbara Jarc

Leto: 2009, 2011

Založba: Založba Mladinska Knjiga

Št. strani: 399

ISBN: 978-961-01-1617-2

Žanr: Zgodovinski roman

Goodreads

V Beli kraljici spremljamo Elizabeth Woodville od trenutka, ko je ob cesti kot vdova brez dediščine čakala na angleškega kralja Edvarda IV. Elizabeth nato postane kraljica ter mati bodočih kraljev in kraljic.

Nisi se rodila v brezskrbnem obdobju. Živela boš v deželi, razdeljeni na dva tabora. Prebijati se boš morala skozi kri in spoznala boš izgubo.

Spremljamo zadnja leta vojne bratrancev (War of Roses) v kateri so se za angleški prestol med leti 1455 in 1485 borili hiši belih vrtnic Yorški ter rdeče vrtnice Lancasterski. Večino zgodbe pripoveduje Elizabeth. Proti koncu občasno slišimo še vsevednega pripovedovalca, ki zgodbo poveže v celoto. Pripoved se začne pomladi leta 1464 ter konča aprila leta 1485.

Knjiga se bere zelo hitro in niti za trenutek se nisem dolgočasila. Že dolgo me zanimata angleška in škotska zgodovina, tako da sem med branjem pogosto odložila knjigo ter nekaj časa preživela na internetu. Mislim, da v knjigi skoraj ni osebe, o kateri nisem prebrala vsaj sestavka na wikipediji.

Zgodovinski roman temelji na resničnih dogodkih. Avtorica na koncu knjige pravi, da je nastala zgodba njena teorija dogajanja, ki je zaradi velike časovne oddaljenosti in pomanjkanja pričevanj ter ker je bilo kraljestvo večino časa v vojni, dogajanje danes slabo dokumentirano. To si je pri branju takih zgodb potrebno zapomniti. Mene je zgodba kot že rečeno zelo pritegnila in želela sem si vedeti še več, zato mi je bilo na koncu težko priznati, da nikoli ne bomo vedeli, kaj točno se je v resnici zgodilo. Usoda princev iz Towra (Edward V ter Richard, vojvoda Yorški), ni edino nerazrešeno vprašanje. Na koncu je vedno resnice bolj neverjetna kot domišljija.

Obljubil ji je, da ji bo dal vse, kar hoče, kakor zaljubljeni moški vedno storijo. In ona mu je sebi navkljub verjela, kakor zaljubljene ženske vedno počno. (legenda o Meluzini)

Čeprav knjiga temelji na dejstvih, ji je avtorica z legendo o Meluzini dodala fantastično noto. Legenda o Meluzini govori o rečni poganski boginji, ki se zaljubi v bretonskega kralja ter z njim sklene kupčijo, da bo prišla živeti med ljudi, če ji pusti, da je enkrat na mesec lahko riba. Legenda nima srečnega konca. V Beli kraljici so ženske iz Elizabethine rodbine Meluzinine potomke in so zato čarovnice. Magija in uroki so tako sestavni del zgodbe in večkrat uporabljeni za obrazložitev določenih dogodkov. Magični element zgodbe mi je bil všeč in me ni nič zmotil.

V časovnem okviru, ki ga zajema dogajanje knjige, se je odvilo mnogo bitk. A le dve sta tekom zgodbe. Obe sta me presenetili s svojim brutalnim opisom.

Veliko moških sem slišala pripovedovati o bitkah v tej vojni bratrancev, toda vedno so govorili o junaštvu, o možatem pogumu, o trdnem medsebojnem tovarištvu, o strašni jezi med bojem in poznejšem prisrčnem bratstvu med preživelimi. Na uho so mi prišle balade o velikih bitkah, pesmi o lepoti napada in milosti vodje. Toda nisem vedela, da vojna ni nič drugega kakor mesarsko klanje, divjaško in neurejeno, kot bi prašiča skozi gobec nasadil na kol in mu pustil odteči kri, da bo meso bolj mehko.

V Beli kraljici se skriva toliko usod in osebnih zgodb, kolikor je oseb, ki se v njej pojavijo. Čeprav so nekatere bolj izpostavljene kot druge, so vse pri meni pustile vris večplastne žive osebe, ki ima svoj glas in katere zgodbo je vredno poznati. To seveda ni mogoče in zato, me druge knjige v zbirki tako zelo privlačijo in jih bom prebrala. Da pa se v moji domišljiji ne bi vse stekle v eno obsežno pripoved, nameravam med njimi pustiti, da preteče nekaj časa.

Če sem iskrena, moram napisati, da sem to knjigo v roke vzela malo po pomoti (pred leti sem že prebrala nekaj strani). Prvotno sem želela prebrati knjigo iste avtorice z naslovom White Princess, saj je 16. aprila pri televizijski hiši Starz (v okviru katere snemajo tudi serijo Outlander) izšla istoimenska miniserija. Seveda sem želela najprej prebrati knjigo ter si nato ogledati serijo. A sem si izposodila napačno knjigo. Leta 2013 je BBC posnel miniserijo Bela kraljica. Moj načrt je sedaj, da najprej pogledam serijo Bela kraljica ter nato preberem knjig White Princess in si na koncu ogledam še to novo serijo. Kaj pravite na moj načrt? Jaz komaj čakam, da ga izpeljem, saj na koncu Bele kraljice pomembno vlogo prevzame prvorojena princesa Elizabeth, okoli katere se vrti zgodbe Bele princese.

Nikoli se ne boš vdala, nikoli nas ne boš izpustila. Tvoja častihlepnost bo mojima bratoma prinesla smrt, in ko bosta mrtva, boš na prestol posadila mene.

Zaključila bi z zanimivim podatkom, ki sem si ga zapomnila med svojim raziskovanjem po internetu. Leto 1485 v angleški zgodovini zaznamuje konec vladavine dinastije Yorških ter začetek dinastije Tudor. Ta dogodek danes v angleški zgodovini zaznamuje konec srednjega veka in začetek renesanse.

Ali ste prebrali Belo kraljico, je tudi vas pritegnila?

Prijetno branje,

Pina