Kurban Said: Ali in Nino

Veliko več kot le ljubezenska zgodba postavljena na mejo med Evropo in Azijo.

Avtor: Kurban Said (Lev Nussimbaum)

Naslov: Ali in Nino (Ali und Nino)

Leto izdaje: 2008 (1937)

Prevod: Mojca Kranjc

Založba: Cankarjeva založba

Št. strani: 305

ISBN: 978-961-231-675-4

Žanr: Roman

Vsebina

Ali je musliman in pripada Aziji. Nino je krščanska Gruzijka in pripada Evropi. Ljubezen med njima postavlja pod vprašaj zgodovinski okvir in običaje obeh strani.

Podrobnosti zgodbe bi raje prepustila, da jih odkrije vsak bralec sam. Menim, da je ta knjiga veliko več kot le ljubezenska zgodba. Tu bi že rada povedala, da je knjiga izvrstna in je še vedno (pišem tri tedne po tem, ko sem jo prebrala) povod za razmislek. Iz nekega razloga, mi pisanje o tem delu povzroča težave. Zato mi oprostite, če bo naslednji sestavek brez repa in glave.

Zgodba se odvija med letom 1918 in 1920 na ozemlju, ki ga lahko označimo kot mejo med Azijo in Evropo. Pripovedovalec Ali Kan Shirvanshir izhaja iz stare muslimanske rodbine in nas s svojim pripovedovanjem popelje od Bakuja do Daghestana, Shushe in Perzije.

Slog pisanja je lahek in tekoč ter polen liričnih primerjav. Opisi si tako zaživijo v naših mislih so polni baru in vonjav.

Obokane kupole trgovinic na bazarju so bile v mesečini podobne neštetim balonom, ki jih drži nevidna roka.

Omenila bi čas dogajanja in zgodovinsko ozadje zgodbe. Dogajanje zaznamuje oktobrska revolucija in nastanek Republike Azerbajdžan. Ne moramo se ogniti nekaterim političnim vprašanjem, problemu vojaškega zavzetja območji, naroda in samostojnosti.

Po mojem mnenju najbolj v ospredju stoji problem orientalizma. Kot Edward W Said izpostavlja v svojem delu Orientalizem: Zahodnjaški pogled na Orient, je pojav orientalizma odvisen od našega zahodnega stališča. Tako se pojavljajo pari, pri katerih zahodnjaški pogled nosi „pozitivno“ konotacijo: razumno/čustveno, civilizirano/divje.

Tako zasledimo nasprotja med islamom in krščanstvom, vzhodom in zahodom, mladostnim in starejšim prebivalstvom ter med moškimi in ženskami.

Pri tej knjigi mi je bilo všeč kar nekaj stvari:

• Všeč mi je lahek način pisanja, polen bogatih in slikovitih primerjav, ki je v nasprotju z resno tematiko v ozadju.
• Že glavni junak Ali Kan pooseblja vse o čemer roman govori. Razpet je med dva svetova. Živi tradicionalno, a poroči „Evropejko“, se prilagodi tej situaciji in skuša najti ravnotežje.
• Z vsako stranjo se bralec seznani z novimi tradicijami in običaji, ki so nam v večini neznani.
• Knjiga odpira vprašanja sobivanja različnih kultur in religij, ki so v današnjem svetu še kako aktualna. Prav tako se ukvarja z vprašanjem naroda in države.
• Ko sem knjigo prebrala do konca, sem imela občutek, da je se je krog sklenil.
• Sedaj me neizmerno mika pot v Baku.

Sprva sem imela težave z časovnim okvirom in družbenim okvirom, znotraj katerega so mi bili (in so še) nazivi in družben položaj posameznih oseb uganka.

To delo bi priporočala vsakemu. Morda vas bo zanimala le ljubezenska plat ali pa boste med stranmi našli snov za premislek. Morda vas bo pritegnil film, ki naj bi v kinematografe prišel letos.

Če ste knjigo prebrali, delite vaše misli v komentarjih in mi tako pomagajte, da uredim svoje.

Pina