Drugi del
postulovščin Percya Jackosna nas ponovno popelje v svet mitoloških
bitji in skrivnosti.
Avtor:
Rick Riordan
Naslov:
Percy Jackosn & The olimpians (#2). The Sea Of Monsters
Leto
izdaje: 2008 (2006)
Založba:
Disney Hyperion
Št.
strani: 279
ISBN:
978-1-4231-0334-9
Žanr:
Mladinska fantastika
Vsebina
Na zadnji šolski dan se Percy po letu miru zopet znajde
v težavah. Skupaj z Annabeth in Taysonom pobegnejo iz New Yorka v
poletni kamp. A tam ni več varno. Odpravijo se na pustolovščino,
da bi rešili zadnje pribežališče, kjer so junaki še varni.
Pripovedovalec in stil pisanja sta enaka kot v prvi knjigi. Percyjeva prvoosebna pripoved nas ponovno popelje v vrtinec
dogajanja. Dogajanje ponovno gradi na hitrem, čeprav tokrat ne
prehitrem, poteku dogodkov, ki so razbiti z komičnimi situacijami in
besednimi igrami. Če smo nanje pri branju pozorni, nas lahko res
nasmejejo.
V drugi knjigi se
srečamo z novimi osebami. Za zgodbo najbolj pomemben je Tayson. Že
zgodaj zvemo, da je Tayson ciklop in Percyjev polbrat. A ciklop je v
svetu bogov viden kot pošast. Za Percya to novo spoznanje odpre
vprašanje o družini, lojalnosti in naravi osebe. Nasvet, ki mu ga
poda Hermes je tako na mestu. „ You
can't give up on your family, no matter how tempting they make it. It
doesn't matter if they hate you, or embarrass you, or simply dont
appreciate your genius of inventing the Internet...“ (str.104)
V prvi knjigi je bil svet zgrajen in smo ga spoznali.
Pri branju druge knjige ga tako že poznamo in svoje znanje le
dopolnjujemo. Tako nas ne preseneti, da je Morje pošasti umeščeno
v Bermudski trikotnik. Ta povezava mi je bila resnično všeč.
Druščina tako podoživi Odisejevo potovanje. Ob poznavanju
Homerjevega epa bralec hitro poveže dogajanja in lahko v nekaterih
situacijah predvidi pasti, ki čakajo na prijatelje. Navdušile so me
tudi Parcyjeve sposobnosti, ko je v bližini vode. Tokrat so še bolj
v ospredju in ključne za preživetje.
Knjiga se konča z velikim preobratom, ki v nas vzbuja
močno željo po nadaljevanju. Prerokba o (morda) Percyju, za katero
vemo že iz prve knjige, je končno razkrita in z zaključnim
dogodkom dobi popolnoma novo razlago.
Druga knjiga mi je bila še bolj všeč. Bila sem
pripravljena na ritem dogajanja, ki me tokrat ni nič motil. Všeč
mi je tudi gradnja dogajanja, ki povezuje knjige (Kronosov ponovni
vzpon). Sprva sem malo pogrešala Groverja, a je njegova prisotnost
na koncu knjige vse nadoknadila. Zelo mi je bil všeč tudi lik
Taysona, ki v naslednjih delih verjetno ne bo pogosto prisoten.
Tayson Percya in nas nauči zvestobe in pomena bratstva.
Če ste prebrali prvo knjigo in vas druga ni zanimala,
vam predlagam da ji vseeno date možnost.
Pina
Opomba:
Knjigo sem prebrala v angleščini.
Ni komentarjev:
Objavite komentar