Bukla na buklo: Maeve Binchy: Hiša na Tari

Družinska zgodba katere središče je hiša na Tari razkriva skrivnosti in proces odraščanja.

Avtor: Maeve Binchy

Naslov: Tara Road

Prevod: Aleksandra Rekar

Leto izdaje: 1998, 2002

Založba: Založba Mladinska knjiga

Št. strani: 492

ISBN: 86-11-15386-2

Žanr: roman

Goodreads

Ria Lynch in Danny imata na prvi pogled vse. On je uspešen nepremičninski agent, ona lahko v miru skrvi za družino in hišo. A kaj ko se ljudje spreminjajo in želijo več, kot lahko imajo?

Še vedno kolebam med tem, kaj je bistvo te knjige. Že v naslovu je izpostavljena hiša na Tari. Po mojem mnenju so stanovalci ravno tako pomembni kot hiša, še posebej Ria in Danny.

V zgodbi lahko sledimo različnim tipom žensk in njihovem statusu v družbi. Tako sledimo Rii, zgledni ženi in gospodinj, Rosemary, samski in uspešni poslovni ženski, njuni prijateljici, ki je v razmerju z alkoholikom...

Všeč mi je bilo, da se dogajanje večinoma odvija v Dublinu, saj sem si lahko pred oči priklicala ulice, zvoke in ljudi, ki se jih še dobro spominjam od svojega enotedenskega pohajkovanja po tem mestu.

Knjiga je sicer zelo obsežna, a je razdeljena le na 10 poglavji. Tekom zgodbe pripovedujejo skoraj vse osebe, ki jih srečamo. Ritem menjav perspektiv se proti koncu knjige stopnjuje, kar da zgodbi v zadnjem delu drugačen občutek.

Ko sem začela brati knjigo, nisem dobro vedela, o čem govori. Po opisu na zadnji strani, naj bi govorila o dveh ženskah, ki sta za poletje zamenjali svoji hiši. A ta aspekt zgodbe se pojavi šele v drugi polovici knjige ter prikaže odraščanje in spremembe v življenju obeh žensk. Kaj je preobrat, ki pripelje do te menjave hiš, boste morali med branjem ugotoviti sami.

Tedni, v katerih je morala premisliti, preden je spregovorila, so se obrestovali. Nič ji ni škodovalo, da se je morala naučiti v povsem novem in drugačnem okolju. Kjer te ljudje sodijo po tem, kar narediš in rečeš, in ne na osnovi dolgotrajnega prijateljstva. Ria je čutila, da je odrasla na način, na katerega ji doma nikoli ne bi bilo treba. Konec koncev nikoli prej ni živela sama, iz materine hiše je šla naravnost v Dannyjevo.

O knjigi še vedno razmišljam in še vedno ne vem, ali mi je bila všeč ali ne. Po pravici povedano se mi je predvsem prva polovica vlekla, druga pa prehitro minila. Zelo dolgo se z nobeno osebo nisem povezala in sem kot bralec imela občutek, da na dogajanje gledam od zunaj, z velike razdalje oziroma, kot da mi nekdo pripoveduje o življenju tretje osebe, ki me pretirano ne zanima. Predvsem me je dolgo motila Riina pasivnost za masko vedrosti in skrbi za druge.

Kot že rečeno, mi je bil drugi del zgodbe, ko se pojavi tudi Američanka Marylin, bolj zanimiv. Marylin je popolnoma nov lik v zgodbi, kar jo naredi skrivnostno in bolj zanimivo. Po mojem mnenju popolnoma spremeni dinamiko zgodbe in nekako prisili Rio, da se odtrga od svojega življenja in sebe vidi v drugačni luči.

O knjigi imam še vedno mešane občutke. V roke sem jo vzela, ker je bila Hiša na Tari ena izmed štirih knjig, ki sem jih poleti izposodila vknjižnici v okviru akcije Maček v žaklju. Po tem, ko sem jo prebrala, sem ugotovila, da imam že več let na polici angleški izvod knjige iz druge roke. Ker dvomim, da jo bom še enkrat prebrala, sem se odločila, da jo izločim.