FILM: Magične živali

Nostalgija in užitek v enem filmu.

Naslov: Fantastic Beasts and Where to Find Them

Leto: 2016

Žanr: domišljijska pustolovščina

Igralci: Eddie Redmayer, Katherrine Waterston, Dan Fogler, Colin Farrell, Ezra Miller

Režiser: David Yates

Jezik: angleščina

Dolžina: 2h 20min/140min

Napovednik

O čem govori film ne bom napisala, saj sem v kinu zelo uživala, čeprav prej nisem vedela skoraj nič. Če boste brali naprej, boste morda zvedeli več, kot bi radi. Zato le hitro v kino potem v komentarjih deli svoje vtise.

Mislim, da bo to postal moj najljubši film leta 2016. Moja čustvena vpletenost v ta film je zelo visoka, zato sem skoraj 100% pristranska, a se bom vseeno potrudila in na film pogledala iz kritičnega stališča.

Zgodba se odvija v New Yorku po prvi svetovni vojni. Prvič se srečamo s čarovniško družbo izven Velike Britanije. A le ta je prikazana skozi oči Newta Scamandra, angleškega čarovnika in nam tako pokaže razlike med obema družbama.

V zgodbi se prepletata dve pripovedi. Iskanje magičnih živali, ki so ušle iz kovčka ter iskanje pošasti, ki stoji za razdejanjem in preplahu v New Yorku in je vzrok za protimagično gibanje. Večino filma je dominantna prva zgodba, ki nam prikaže vse čarobne prizore in skrbi za izrazit zabavni učinek, ki gledalca dobro nasmeje. Druga pripovedna nit je seveda predstavljena že na začetku filma ter počasi napreduje in doživi hiter in buren vrhunec na koncu filma. Med gledanjem filma sem na trenutke pozabila na bolj temačno plat zgode in potrebovala sem zelo dolgo, da sem ugotovila, kam vodi, saj so jo preglasili zabavni trenutki in fascinantni pogledi na magična bitja. Poteka zgodbe v nadaljevanjih ne znam predvideti, zato me le še bolj zanima.

Kot že rečeno se zgodba odvija v New Yorku. Kot umetnostni zgodovinarki, mi je bilo zelo všeč videti, kakšen je bil New York v 20. letih. V nasprotju z resničnim svetom mesta je v filmu zelo očitno, da so magične živali ustvarjene z računalnikom.

Film ima izrazito temo preganjanja čarovnikov ter drugačnosti, ki je povezana z nerazumevanjem in strahom. Skrivanje vsakršnega obstoja magije iz strani magičnega ministrstva odpira vprašanje, koda pravzaprav ščitijo, sebe ali druge prebivalce Amerike.

V filmu naletimo tudi na opozorilo ali komentar, da Združene države Amerike še vedno dopuščajo smrtno kazen. Prizor stola v popolnoma beli sobi zelo spominja za električne stole ali stole, v katerega priklenejo obsojenega na smrt za izvršitev smrtne kazni. Ta prizor me je navdal z grozo in občutkom neizbežnosti. Ta odlomek filma tudi odpira vprašanja, kdo, zakaj in kdaj ter s kakim načinom lahko določi kazen.

Še nekaj besed o igralski zasedbi in filmskih likih.

Eddie Radmayer je svojo nalogo upodobitve Newta Scamandra po mojem mnenju opravil odlično. V vsaki situaciji se mi je zdel prepričljiv. Newt je fasciniran nad magičnimi živalmi in je z njimi popolnoma sproščen. A v stiku z ljudmi je neroden, zadržan in že kar čuden. To nasprotje je Eddie res dobro upodobil.

Dan Fogler je bil zelo prepričljiv v ne-čarovnika. Všeč mi je bilo njegovo prvotno začudenje in nato sprejemanje magičnega sveta in njegova strast do peke. V mnogih pogledih je podoben Newtu, saj je v vsakdanjem življenju neroden, a pri svoji pekovski strasti sposoben in odločen.

Lik Tine Goldstein me ni ravno pritegnil. A lik je pač tak. Tina je ambiciozna in živi le za svojo službo.

Zato pa mi je bila bolj všeč njena sestra Queenie, ki je veliko bolj pametna in spretna, kot bi ji mnogi pripisali.

Skratka zasedba je res odlična: fanatičen Ezra Miller kor Credence Barebone in Samantha Morton kot Mary Lou Barebone.

Ob ogledu prvega napovednika sem mislila, da ni Colin Farrell ne bo všeč. A sem se zelo zmotila. Njegova upodobitev Percivala Gravesa je po mojem mnenju zelo prepričljiva. To, da ga v nadaljevanjih ne bomo več videli, me je res zelo razočaralo. Johnny Depp, ki bo v nadaljevanju zapolnil to vlogo, mi ne ustreza. V tem filmu ga vidimo čisto na koncu za nekaj sekund. In v teh nekaj sekundah vidimo lik, karikaturo z pogledom, ki ga je Depp v preteklih nekaj letih prenesel že v mnogo likov in je po mojem mnenju že močno iztrošen. Poizkušala se bom prepustiti nadaljevanju in njegovi vlogi, a ne vem, če mi bo to res uspelo. Pustimo se presenetiti?

Glasba iz filmov o Harryu Potterju je že kar legendarna. Na glasbeno podlago filma Magične živali med gledanjem nisem bila pozorna in se je ne spomnim. Spomnim se le trenutkov, ko so uporabili temo iz Harrya Potterja in me je preplavil topel občutek poznanega. Ob prihodnjem ogledu nameravam več pozornosti posvetit glasbi. Glasbo za ta film je napisal James Newton Howard. Njegovo glasbo smo slišalo že v filmih serije Igre lakote, King Kong, Vitez teme in Čedno dekle.

Ob ogledu filma v kinu sem zelo uživala, saj videti vse te magične živali. Malo manj kot dve uri in pol sta minili kot bi treni. Zelo rada bi film videla še enkrat, da bi odkrila nove detajle, ki so mi ob prvem ogledu ušli. Nato pa bi ponovno prebrala knjigo, da bi si bolje predstavljala nekatere magične živali.

Uf...sem se kar dobro razpisala in še bi lahko nadaljevala. Za konec le še informacija, da naj bi bilo v seriji 5 filmov. Po do sedaj objavljenih informacijah naj bi nadaljevanje luč kinematografov ugledalo šele novembra 2018. Čez dve celi leti! Po mojem mnenju je časovni razmak zelo zelo dolg. Saj razumem, da taka produkcija vzame veliko časa in denarja, a hkrati ne moram mimo pomisleka, da je to le način pridobiti še večje občinstvo.

Res me zanima, kakšno je veš mnenje o filmu. Prosim dajte si duška v komentarjih, kot sem si ga jaz v tej objavi.

Pina

P.S.: Prevod magične živali (angleško fantastic beasts) mi kar ne gre izpod prstov in jezika. Veliko raje bi napisala magična bitja.